S tem se je utiril v vrh politične orbite kot politik, na katerega velja računati. Njegov vzpon v stranki je bil bliskovit. Član ministrske ekipe Boruta Pahorja je postal kot apolitični tehnokrat, v stranko pa je vstopil šele v začetku leta 2012 po izvolitvi za poslanca. Čez nekaj mesecev je prevzel vodenje soboške SD, mesec pozneje pa je bil že podpredsednik stranke na državni ravni.
Stanko Polanič – večinski lastnik Intering Holdinga, ki ima v lasti gradbeno skupino SGP Pomgrad, skupino Panvita ter trgovsko podjetje Regal GH – je veterinarja Židana, ki je do leta 2003 urejal revijo Reja prašičev, istega leta povabil v vodstvo Kmetijskega gospodarstva Rakičan. V začetku leta 2007 je napredoval in iz rok nekdanjega direktorja Slovenskih železnic Blaža Miklavčiča (posredoval naj bi Janez Zemljarič) prevzel upravo skupine Panvita, nekdaj KG Rakičan.
Ob krizi Pahorjeve vlade je bil že omenjan kot eden od možnih kandidatov za začasno vodenje vlade, za to naj bi ga usposobile prav izkušnje z vodenjem Panvite. V vladi Bratuškove je podpredsednik, tako kot predsednik Desusa Karl Erjavec in predsednik DL Gregor Virant. Dobro je izrabil vodenje projekta boja proti sivi ekonomiji, ki je zanj predvsem moralni problem, zato bo država spreminjala tudi miselnost ljudi.
Tako kot drugi v SD je tudi on glasni zagovornik nacionalnega interesa in proti »razprodaji državnega premoženja«. Govoril je, da je prodaja Mercatorja za državo potencialno zelo škodljiva. Ob dvignjenem prstu Milana Kučana, da se stranka SD ne more izogniti odgovornosti pri sestavljanju vlade Zorana Jankovića, je jezno dejal: »Dovolj je bilo stricev v politiki, če želijo odločati, naj kandidirajo!« Strici, Židanova politična inovacija, so kmalu ponarodeli.
Božidar Novak, strokovnjak za (krizno) komuniciranje in politični marketing, je za Reporter nekoč dejal, da »deluje kot dober znanec iz sosednje ulice, ki bi ga vsaka mama želela za zeta. In kaže, da je to v Sloveniji dovolj,« je pribil. Za agrarnega zgodovinarja dr. Staneta Grando je »gospod tovariš minister utelešena podoba stranke: navzven pisana in težko predvidljiva kot prekmurski puran, navznoter popolna ideološka prežetost tako v gospodarsko-socialnem kot političnem pogledu. V nekem smislu je klonirani Kučan. Je zastopnik velekapitala, zlasti agrarno-živilskega, ki bi rad uničil malega kmeta oziroma malega podjetnika.« Teflonska obloga, s katero so ga obdali stranka in »neodvisni« mediji, ga kot njegovega rojaka iz Murgelj ščiti pred upravičeno ljudsko jezo in prizadetostjo. Če ne bo naredil napake, je menil Granda, ki je ni mogoče prikriti, ali se mu stranka ne bo hotela odpovedati, je gotovo, tudi zaradi politične naivnosti in kratkovidnosti Slovencev, človek (politične) prihodnosti.
Do Židana je bil bolj prizanesljiv dr. Dejan Verčič s FDV. Vendar ne brez ironije: »Mag. Dejan Židan je pripadnik mlajše generacije politikov, ki s premišljenim in umirjenim nastopom vzbuja zaupanje. Ob vse bolj histeričnem prerivanju pri državnem koritu mu morda prav njegova specializacija na področju veterine pomaga bolje razumeti dogajanje in – vsaj kolikor lahko vidim – ostati čist. Takšnih nam manjka.«