Bratuškova vztraja, da ni lagala o seji vlade; težko razume, "zakaj je takšna gonja"

Da je Bratuškovo predlagala stranka, je zapisal tudi Jakič v izjavi, s katero je avgusta lani zahteval dopolnitev magnetograma. Gre za magnetogram s seje vlade, ki je 31. julija 2014 obravnavala kandidature za evropskega komisarja.

Bratuškova je na današnji novinarski konferenci vnovič poudarila, da sicer nima nikakršnih težav z objavo magnetograma s seje vlade, a je dodala, da magnetogrami niso namenjeni javnosti, ker bi sicer ministri na vladi pazili, kaj in kako govorijo. "Magnetogram ni uradni dokument, ampak delovni pripomoček vladi. Po moji vednosti pa jih je Cerarjeva vlada tako ali tako nehala delati," je dejala.

Zatrdila je, da nikoli ni lagala ali zavajala glede seje vlade. Tako trdi, da je od samega začetka povedala, da se je pod gradivo, v katerem so bili kandidati za evropskega komisarja, podpisala sama.

"Kako in na čigavo pobudo so ta imena končala na seznamu, pa lahko razpravljamo. Če bi bil moj predlog, bi bil drugače sestavljen," je pristavila. Poleg Bratuškove sta bila kandidata še evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon in predsednik DeSUS Karl Erjavec.

Če je sporno, da se je podpisala pod gradivo, pa se tudi sprašuje, zakaj po tej analogiji ni sporno, da se pod vsak predlog kandidature za predsednika vlade podpiše sam kandidat in potem o tem tudi glasuje.

Sicer pa na tisti seji vlade ni imela informacije, da ji bo Jean-Claude Juncker ponudil mesto podpredsednice komisije, je dejala. Še vedno pa ji je žal, da Slovenija ni dobila podpredsedniškega mesta. Po njenem mnenju ga tudi nikoli ne bo.

Dejala je tudi, da v tem trenutku težko razume, "zakaj je takšna gonja" in "zakaj po letu in pol to zgodbo še vedno pogrevamo".

Vlada je namreč v ponedeljek v skladu s sodbo upravnega sodišča na svoji spletni strani objavila izpis dobesednega zapisa redne seje vlade, ki je 31. julija 2014 obravnavala kandidature za evropskega komisarja.

Informacijski pooblaščenec je vladi, ki jo je takrat že vodil Miro Cerar, z odločbo oktobra 2014 naložil, da mora v 31 dneh magnetogram omenjene seje posredovati novinarju POP TV, a je vlada sprožila upravni spor. Upravno sodišče pa je pritrdilo odločitvi informacijskega pooblaščenca, da mora vlada prosilcu posredovati magnetogram seje, na kateri so obravnavali kandidate za evropskega komisarja. Gre za zapise o poteku odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja.

Židan zadovoljen z objavo magnetograma komisarske seje, Erjavec zanika samokandidaturo

Iz magnetograma je razvidno, da so člani vlade v burni razpravi iskali pravno vzdržno pot, po kateri bi se izognili nadzoru protikorupcijske komisije. Tudi Židan se je na koncu razprave zavzel, da predlog pošlje v Bruselj generalni sekretariat vlade.

Kot je pojasnil v današnji izjavi novinarjem, je tako verjetno ravnal zaradi kakšnega opozorila pravne službe. Zagotavlja namreč, da vedno posluša mnenje pravne službe in si želi, da je sklepanje v skladu z zakonodajo. Mnenju zakonodajno-pravne službe vlade so tudi na komisarski seji, kot pojasnjuje, sledili prav zato, ker so bile pravne dileme. Je pa po njegovih besedah tudi namen pravne službe, da zagotovi zakonitost političnih odločitev.

"Sicer pa vedno na seji vlade iščemo načine za to, da je vse, kar vlada sprejema, zakonito," je pojasnil iskanje poti, kako se s predlogom za komisarja izogniti nadzoru protikorupcijske komisije.

Bratuškova, ki ji kot nekdanji premierki očitajo samokandidaturo, je sicer v razpravi ponudila, da bi o predlogu glasovali. A so jim, kot danes pravi Židan, pojasnili, da glasovanje ni potrebno, pač pa se s predlogom lahko le seznanijo.

Na vprašanje, ali je torej tisti dan izvedel, da se je Bratuškova samopredlagala, je odgovoril s pojasnilom, da je pač na vlado prišlo gradivo s tremi kandidati. Po njegovih besedah so tehtali med dvema slabima možnostma, to je, da Slovenija ne pošlje nobenega kandidata v Bruselj ali pa pošlje listo treh. "Takrat smo prejeli informacije, da je bistveno boljše za Slovenijo, če pošlje listo kandidatov," je dodal. S temi besedami je med drugim odgovoril na vprašanje, ali se mu način kandidature in tedanje ravnanje vlade ne zdi sporno. "Če imamo tam pravno službo, sem sklepal, da je to legitimno in legalno," je še dodal.

Dopušča pa možnost, da bi ob tehtanju med dvema slabima možnostma in vedenju, da nekatere države kandidata tedaj še niso posredovale, danes ravnal drugače. Sicer je Židan danes izrazil zadovoljstvo nad tem, da je magnetogram postal javen, saj da je iz njega razvidno zavzemanje SD za enotnega kandidata za komisarja. A za to ni bilo posluha, dodaja.

Na vprašanje, ali je Bratuškova takrat že vedela, da se Sloveniji obeta podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, je pojasnil, da v pogovorih s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ni sodeloval. Je pa vedel za mnenje Bratuškove, da ima Slovenija lahko visoko mesto v komisiji.

Objavo magnetograma je ob robu seja upravnega odbora GZS komentiral tudi Erjavec. Kot je dejal, se z vsebino magnetograma sicer še ni imel čas seznaniti, pa tudi na seji sam ni sodeloval. Zanikal pa je, da bi se za mesto komisarja predlagal sam. "Predlagalo me je nekaj ministrov, in sicer da bi opravljal mesto evropskega komisarja za širitev. Na podlagi tega sem se pustil s strani predsednice vlade predlagati," je dejal.

Iz magnetograma je sicer po njegovem razvidno, da je Bratuškova za komisarko predlagala samo sebe, njega in Fajonovo.