»Ne levo, ne desno, ne nazaj, ampak naprej«. To je ključno vodilo stranke SMC, ki ima danes popoldne kongres v Celju. Zdi se že slišano …
Gre za malce predelano staro geslo LDS. O tem, kaj je levo in kaj desno, pa ne odločajo stranke temveč volivci. Ni ključno, kar si o sebi misli in razglaša stranka, temveč kako jo ljudje zaznavajo.
SMC skoraj ne zaznavajo več.
Volivci, ki so ji namenili svoj glas, so jo očitno zapustili, stranka računa na nove, a teh zaenkrat še ni našla.
Prepoznate nasvete dveh izkušenih političnih svetovalcev, ki stojita za projektom zamenjave volilnega telesa SMC?
Nerad ocenjujem dan pred večerom, učinek svetovanja stranke bo viden šele na volitvah. Ne poznam pravega vrstnega reda korakov »reanimacije«, tega, kakšna je v resnici strategija. Da ne prepoznaš igralca v ozadju, niti ni nujno slabo. Kot rečeno, prezgodaj je še za oceno, ali sta svetovalca opravičila svoje honorarje.
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je tudi na taboru stranke oživljal geslo stranke – SREDINA. Odmik od vlade ali SDS?
Gre bolj za poskus odmika od SDS in ne od koalicije. Če bi ji bila NSI preblizu, ne more na računati na posebne glasove; kdor stranki prepoznava kot dvojčka, bi glasoval za SDS. V NSI morajo ustvariti dovolj prostora zase. Ali jih v volivci dojemajo kot sredinsko stranko, pa je podobno vprašanje kot pri lepih namenih SMC. Podatki in meritve kažejo, da ne uspeva seči dovolj v sredino.
Lahko naslutimo kakršnekoli učinke aktualne afere – druženje Janeza Janše s poslovnežem Andrejem Marčičem in lobistom Božom Dimnikom – razkrite na POP TV?
Troje prepoznavam v tej aferi. Zakoračili smo v predvolilni čas, kar je neposredno dal vedeti tudi predsednik NSI Matej Tonin. Volitve bodo nekje med februarjem in aprilom, verjetneje celo bližje februarju; ko bo predsedovanje Svetu EU pri kraju, se bodo vsi ukvarjali le še z njimi.
Naslednje, še pred vsakimi volitvami o Janezu Janši pridejo na dan bolj ali manj podobne zgodbe. Nikoli se ne končajo, gledamo film, ki smo ga že videli.
In tretje, živimo v državi, kjer se vsi poznamo. Vemo, da gredo politiki – kakorkoli se že prepirajo v državnem zboru, popoldne skupaj na pivo. Dobro tudi vemo, da naše gospodarsko okrožje ni tako veliko in razpršeno kot denimo ZDA; vsi se poznajo, vsi se družijo, le da javnost zve samo za del tega.
In še: najnovejše fotografije z Marčičeve jahte so najverjetneje prišle na dan kot vložki v ločitveno razpravo med zakoncema Marčič in Erjavec.
Je bil čas za sprožitev afere pravšnji?
Ker volitev vsaj do februarja še ne bo, se mi zdi sprožena malce prezgodaj, njen naboj bo do takrat ošibil. Dve skupini prepričanih imamo in velik delež neprepričanih; prepričani bodo vsled afere zagotovo le še bolj prepričani. Vprašanje je, kako bo učinkovala na neprepričane, saj je glavni problem neodločenih ta, da ne vedo, kdo kaže vsaj minimalni interes zanje. Če spremljamo vse nastope in izjave politikov v zadnjih tednih, ne moremo spregledati, da politiki nagovarjajo le drug drugega; pozicionirajo se le eden proti drugemu: Levica proti SDS, SDS proti Levici, KUL proti Janši, LMŠ proti NSI … Le volivcev ni nikjer, nihče ni sposoben povedati tri stavke o tem, kaj bi želel narediti za državljane. V Nemčiji, kjer so volitve pred vrati, ne manjka konkretnih predlogov, ki gredo v prid državljanov, pogovarjajo se o minimalni plači, cenah stanovanj, načinih spoprijema s podnebnimi spremembami … Nič od tega ni v Sloveniji! Bolj ko se politiki ukvarjajo drug z drugim, manj jim je mar za državljane.
Povečuje se delež neodločenih, ki ne vedo, koga voliti. Bo nastala nova stranka v levo liberalnem taboru z novim obrazom?
Neznani x je še vedno neznani. Tomaž Vesel je očitno v rezervi, če drugega x ne bo. A čas se izteka. Lahko pridemo v položaj, da se na volitvah tokrat ne bo pojavil škis, ki je bil že nekajkrat vržen na mizo.
Kar je tudi edini argument zaradi katerega bi premier Janša utegnil sprožiti volitve?
Tudi mogoče. Zgodnejše volitve v tem trenutku najbolj ustrezajo SDS; nanje je edina res pripravljena.