Če se ozremo po svetu, pa najdemo v nebo vpijoče dokaze za odsotnost temeljnih, občečloveških vrednot tudi pri akterjih globalne in evropske gospodarske in finančne krize. Poglejmo samo goljufije z medbančno obrestno mero libor, ki je polnila naslovnice svetovnih medijev letos poleti: več let so se takih manipulacij brezsramno posluževali v eni največjih svetovnih bank, angleški Barclays! Sokrivce pa naj bi našli tudi v drugih t.i. globalno sistemsko pomembnih finančnih institucijah, kot so UBS, Citigroup, Royal Bank of Scotland in Deutsche Bank.
Ko se zavemo širših razsežnosti sedanje krize v Sloveniji, je logično, da tudi pogledamo, kakšni modeli socialno pravičnega in ekonomsko uspešnega gospodarstva obstajajo na svetu. Glede na to, da je nemški časopis FAZ avgusta letos, po novicah o katastrofalnem stanju našega bančnega sistema, označil Slovenijo za »Španijo Srednje Evrope«, pa bodimo drzni in poskušamo najti pozitiven zgled kar v sami Španiji!
Mali baskovski Modragon iz Španije kot humanistični model gospodarstva
V revnem kraju Mondragon v Baskiji se je v sredini prejšnjega stoletja začela razvijati kooperativa Mondragon, ki danes je v svetovnem merilu priznan primer uspešne kooperative, največje korporacije podjetij, ki so v lasti zaposlenih. Korporacija Mondragon poleg podjetij (od majhnih do velikih) vključuje vrsto podpornih institucij - šol in univerze, razvojnih centrov, bank in finančnih ustanov. Ta konzorcij, v katerem ne delijo dobička od delnic, ampak dobiček vlagajo v razvoj, je odmeven tudi po svojem uspešnem spopadanju z gospodarsko krizo. Danes zaposluje več kot 80.000 delavcev – solastnikov v Španiji in 17 drugih državah, od Kitajske do ZDA. Po mojih podatkih je eden od stebrov razvojno-inovacijske dejavnosti v Španiji: inoviranje ter izobraževanje in usposabljanje sodijo med ključne elemente v razvoju tega alternativnega gospodarskega modela. Za obstoj in rast pa je bila nujna tudi vzpostavitev lastnega bančnega sistema.
Skratka, gospodarsko konkurenčen primer samoupravljanja. Ki se je razvil na vrednotah krščanskega socializma: duhovnik Jose Maria Azrimendiarrieta je v tem duhu leta vzgajal mlade baskovske fante, s katerimi je ustanovil Mondragon. Lahko rečemo, da so vrednote solidarnosti, demokracije in druge občečloveške vrednote, ki jih je svojim učencem prenašal alternativni katoliški duhovnik Azrimendiarrieta, v središču tega humanističnega ekonomskega modela. 10 temeljnih načel kooperative med drugim vključuje odprtost, demokratično organiziranje, participativno upravljanje, instrumentalno in podrejeno vlogo kapitala, solidarnost in izobraževanje.
Tudi v Sloveniji imamo veliko znanja, delujoče alternativne modele v majhnem obsegu, dragocene izkušnje in modrost iz preteklosti in polpreteklega obdobja – kot so kooperative ali zadruge, socialno podjetništvo, pa tudi bogate, čeprav ne vedno pozitivne izkušnje s samoupravnim socializmom. Imamo tudi vizije in perspektivne predloge strategij za socialno pravičen in gospodarsko konkurenčen razvoj, ki smo jih oblikovali v preteklih letih. Glede na odlične priložnosti, ki jih ima Slovenija s svojim naravnim okoljem in tudi dosežki in možnostmi za razvoj zelenih, okolju prijaznih tehnologij in storitev, je najbolj smiselno, da razmišljamo o celostnem trajnostnem modelu gospodarstva in družbe. Torej: tako kot je znotraj Španije mali Mondragon postal svetovni zgled alternativnega ekonomskega modela, ima tudi mala Slovenija priložnost postati pilotna država za novi gospodarski model Evropske Unije v smislu zelenega preboja. Slovenija ima potenciale, da postane Zeleni Mondragon Evropske unije!
Pri viziji Slovenije kot Zelenega Mondragona Evropske Unije gre za vizijo družbe trajnostnega razvoja in zelenega, okolju prijaznega gospodarstva, ki naj bi bila opredeljena v naših ključnih razvojnih dokumentih, kot je Strategija razvoja Slovenije. Za uresničevanje take vizije pa bi bilo treba takoj povezati številne organizacije in skupnosti, ki že delujejo v tej smeri (tudi znotraj državne uprave jih je kar nekaj), in jim dati možnosti za delo.
Dilema, ali komunizem ali neoliberalni kapitalizem, je lažna dilema
Po neslavnem propadu komunističnih gospodarstev, združenih z nedemokratičnimi in totalitarnimi sistemi, prevladuje prepričanje, da je neoliberalni kapitalizem edina možnost in edina ekonomska teorija, ki deluje. Vendar se množijo dokazi in čedalje več uglednih razumnikov opozarja, da nas je prav dosledno izvajanje naukov liberalno-tržne ekonomije, odtrganih od moralnega jedra družb, pahnilo v sedanje finančne in gospodarske zagate. Svetovna uspešnica (in grozljivka) Doktrina šoka Naomi Klein je marsikomu odprla oči. Očitno je, da vedno strožji ukrepi iz orožarne liberalne ekonomije ne morejo dolgoročno in trajnostno zagotoviti izhoda iz teh kriz.
Primer kooperative Mondragon dokazuje, da obstaja delujoča, gospodarsko uspešno alternativa neoliberalnemu kapitalizmu, ki je hkrati pravična in odgovorna do družbe. Toda ne samo to: bogastvo takih delujočih alternativnih ekonomskih modelov, ki so velikokrat tudi izrazito okolju prijazni, je mogoče najti na vseh koncih našega planeta. Razvili so se v kontekstu velikih svetovnih kultur in z njihovim medsebojnim oplajanjem, z udejanjanjem temeljnih etičnih in moralnih načel svojih družb, kulturne in duhovne tradicije. Predstavljajo uresničitev teoretskih iskanj številnih priznanih ekonomistov in drugih uglednih znanstvenikov. Naj na tem mestu naštejem le nekaj najbolj slavnih in uglednih primerov – dobitnikov različnih mednarodnih priznanj, tudi kakšen Nobelov nagrajenec se znajde med njimi:
Grameen, »Banka za revne«, je organizacija za mikrofinanciranje, ki se je leta 1976 začela v Bangladešu in daje drobna posojila (mikrokredit) revežem, ne da bi zahtevala provizijo. Več kot 90 % posojilojemalcev (skupaj jih je preko 5 milijonov) je žensk. Ustanovitelj: bangladeški bankir in ekonomist Muhammad Junus. Nobelova nagrada za mir leta 2006.
Sarvodaya Shramadana gibanje, največja ljudska organizacija na Šri Lanki, je začela nastajati leta 1958. Njen ustanovitelj, dr. A. T. Ariyaratne, je črpal iz budističnega preporoda, Gandijeve filozofije in ekumenske duhovnosti. Pot “dvojnega preporoda, osvoboditve” (posameznika in družbe) vodi do samooskrbne, sonaravne organizacije na lokalni ravni, povezane v regionalno, nacionalno in kasneje globalno mrežo.
SEKEM, trajnostna skupnost v egiptovski puščavi - ustanovitelja Ibrahima Abouleisha: za poslovni model 21. stoletja, ki združuje komercialni, tržni uspeh s socialnim in družbenim razvojem, je egiptovska skupnost-podjetje SEKEM skupaj z ustanoviteljem Ibrahimom Abouleishem leta 2003 prejela Alternativno Nobelovo nagrado (Right Livelihood Award). V sosednji Avstriji izobražen naravoslovec dr. Abouleish je ustanovil SEKEM leta 1977, navdahnjen z vizijo cvetoče oaze sredi puščave. V skladu z antropozofijo Rudolfa Steinerja in učenjem zmernega islama je v egiptovski puščavi, severovzhodno od Kaira, nastalo svetovno uspešno biodinamsko poljedelstvo, razvejana korporacijo SEKEM s pribl. 2000 zaposlenimi.
Med priznanimi koncepti in odličnimi primeri alternativnih pristopov k ekonomiji najdemo multinacionalko Canon z udejanjanjem japonske filozofije Kyosei (ko-eksistenca ali ko-evolucija), ekokomune, trajnostna podjetja (primer: Interface Carpets, ZDA), koncept dizajna Od zibke do zibke (C2C - Cradle to cradle), gospodarstvo v dinamičnem ravnovesju (SSE - Steady State Economy), islamsko bančništvo … Vsem tem modelom je skupno, da temeljijo na jasno izraženih vrednotah, bodisi da imajo poudarjene korenine v religiozni tradiciji bodisi so čisto laični – pri slednjih lahko govorimo o humanističnih vrednotah, vrednotah trajnostnega razvoja, družbeni odgovornosti, …
In pokazalo se je, da na teh etičnih temeljih lahko delujejo tudi finančne institucije, kot so Triodos banka z Nizozemske in še več drugih bank iz globalne zveze za vrednotno bančništvo (GABV – Global Alliance for Banking on Values). Nedavna študija je celo pokazala, da se trajnostno bančništvo tudi po kazalcih bančne uspešnosti odreže bolje kot velike sistemske banke, omenjene na začetku članka.
Zakaj se ne bi tudi v Slovenije danes, v globoki gospodarski in finančni krizi, ko se nam ruši socialni sistem in se soočamo s številnimi okoljskimi problemi, učili od primerov odlične prakse iz sveta? Zakaj ne bi znanja, izkušenj in modrosti poskušali združiti z vsem, kar najdemo pozitivnega v naši tradiciji in v primerih dobre prakse, ki nastajajo in se razvijajo pred našimi očmi? Še zlasti, ker je bilo precej tehtnega razmisleka v tej smeri že opravljenega pri pripravi osnutka dolgoročnega strategije za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo (marec 2012, nekdanja Služba Vlade RS za podnebne spremembe).
Če iščemo v tej smeri, ničesar ne tvegamo, vsi lahko samo pridobimo. Avtorica tega članka je poleti, na mednarodni konferenci o zaupanju in integriteti v globalnem gospodarstvu, zelo hitro našla podpornike za zamisel o Sloveniji kot pilotni državi celostnega prehoda v trajnostno družbo in zeleno gospodarstvo. Pokazala se je možnost, da to zamisel podpre ena od uglednih manjših evropskih držav in da se tak program ponudi kot inovativni pristop k reševanju gospodarskih težav na dolgi rok. Če bi to idejo »posvojili« mednarodni ugledni Slovenci in prijatelji naše države in delovali v tej smeri, bi imeli veliko možnosti, da tudi uspemo.