Danilo Türk bi Janeza Janšo izločil iz političnih razprav?!

V SDS so se odzvali na intervju predsednika republike Danila Türka za Delo. Sprašujejo se ali predsednik republike ne verjame v temeljno načelo pravne države, da je vsaka oseba nedolžna, dokler ji ni s pravnomočno sodbo dokazana krivda? Türk je namreč izjavil, da bi se v bolj razviti demokraciji politik, zoper katerega teče kazenski postopek, med postopkom izloči iz političnih razprav.

»Predsednik države dr. Danilo Türk s svojimi dejanji za slovensko demokracijo ni naredil nič, kaj šele, da bi jo razvijal. S svojimi dejanji soglaša z metodami in delovanjem v Evropi odpravljenih totalitarnih režimov, s tem, ko z državnimi odlikovanji nagrajuje visoke funkcionarje represivnih organov bivšega totalitarnega sistema. Dr. Türk tudi s takšnimi izjavami, ki ne temeljijo na načelu, da je vsaka oseba nedolžna, dokler ji ni s pravnomočno sodbo dokazana krivda, krepi miselnost prejšnjega komunističnega režima, v katerem so bile eklatantno kršene temeljne človekove pravice glede svobode govora in v katerem so ljudje izginjali iz javnega življenja in jim je bila, brez sodnih obravnav in brez možnosti obrambe, nasilno vzeta prostost ali celo življenje,« pravijo v SDS.

Slovenija je od plebiscita veliko dosegla, je za Sobotno prilogo Dela povedal predsednik Danilo Türk. Čeprav je v zadnjem obdobju zašla v težave, saj so nas prizadeli ekscesi svetovnega kapitalizma, posledice cenenih kreditov in neodgovornega ravnanja v 'kazino kapitalizmu', pa misli, da smo težave sposobni premagati in definirati pot naprej.

Predsednik republike vidi velika problema v pomanjkljivosti pri privatizaciji in denacionalizaciji, je povedal v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo Dela. "Znani so problemi vračanja premoženja v naravi, ki je bilo preobsežno. Privatizacija pa je ustvarila razmere, iz katerih se je pozneje razvilo tajkunstvo," je povedal.

Kot globljo težavo je označil še pričakovanje iz časa pred vstopom v EU, da nam bo ta rešila probleme. "Zato smo nekatere težave odlagali, jih pometli pod preprogo in jih nismo sproti reševali," pravi in kot primer navaja pokojninsko reformo. Predsednik poudarja tudi pomen pokojninske reforme kot take, saj je "ne delamo zaradi tujine, delamo jo zaradi nas".

Predsednik tudi meni, da s stanjem pravne države ne moremo biti zadovoljni, saj "je veliko erozije avtoritete institucij, zaupanja vanje in v pravo". Hkrati poudarja manjše zaupanje v institucije. Prav je, da smo do njih kritični, "toda zanikanje avtoritete sodišč ali norčevanje, celo zelo vulgarno izražanje na račun pravosodnih institucij družbi škodujejo".

Türk še ocenjuje, da ima vlada zahtevne naloge in se jih je lotila "na način, ki je v nekaterih pogledih popolnoma razumljiv, v drugih pa morda ni dovolj dober". "Mislim, da jo je treba spodbujati k boljšemu definiranju prioritet, k bolj operativnem delovanju, bolj skrbnemu, manj razdrobljenemu in hitrejšemu odločanju," pravi.

Predsednik pa zavrača možnost konstruktivne nezaupnice ali oblikovanja tehnične vlade: "Če bi obstajal predlog za konstruktivno nezaupnico, če bi obstajala o tem kakšna resna vizija, bi najbrž bila že uporabljena. Mesijanstvo v biblijskem ali kakšnem podobnem smislu ni realna rešitev in ne ponuja ničesar dobrega, zato o tem ni treba razmišljati. Tehnična vlada pa ne bi bila nič boljša od sedanje vlade, ker bi morala reševati iste probleme z manjšo politično podporo."

Najbolj je zaskrbljen zato, ker očitno kot družba nismo mentalno pripravljeni na spremembe. Leta 1990 smo bili na veliko spremembo pripravljeni in smo razumeli pomen osamosvojitve. Danes pa potrebujemo prestrukturiranje družbe za razvoj v 21. stoletju, kar je bolj zapleteno, zahteva pa podobno pripravljenost.

"Pred letom dni sem rekel, da bi rad videl, da bi se v okviru nacionalnega energetskega programa izvedla razprava tudi o Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Toda to se ni zgodilo, ker je program predolgo nastajal in ker je okrog Teš polno partikularnih interesov. Racionalne razprave, ki bi bila najprimernejša, zato v letu 2010 nismo mogli izpeljati, in to je po moji oceni hud neuspeh države in tudi vlade," je dejal Türk.

Opozoril je, da danes to tematiko obravnavamo kot eksces, kar je izredno neprijetno in tudi zaskrbljujoče. Zdaj je treba Teš po njegovem mnenju obravnavati na dveh ravneh. Razčistiti morebitne napake in nepravilnosti, še zlasti zato, ker se je cena tega projekta že podvojila. Drugi vidik je globlji, strateški, ekološko-ekonomski.

Türk se je dotaknil tudi odločitev Janeza Janše, Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta, da ne sodelujejo v častnem odboru za praznovanje 20. obletnice osamosvojitve, in jo obžaloval. "Demonstrativna odsotnost na proslavah je seveda način poglabljanja delitev," je ocenil.

V obtožbah Janeza Janše, da se vlada z imenovanji Branka Masleše in Zvonka Fišerja na vrh sodstva oziroma tožilstva pripravlja na še večjo represijo, Türk vidi taktiko preusmerjanja pozornosti: "V bolj razviti demokraciji se politik, zoper katerega teče kazenski postopek, med postopkom izloči iz političnih razprav."

Državljanom predsednik republike želi, da se ne predajajo malodušju in pesimizmu. Da razumejo, da je aktivno državljanstvo nujen pogoj uspeha. "Ekonomisti se strinjajo, da bo gospodarska rast boljša, da bo kriza nekoliko popustila. Več samozavesti moramo črpati iz primerjav z drugimi v EU, po katerih smo solidni in lahko postanemo boljši. Državljanom bi želel tudi, da bi bili vsi skupaj bolj odprti za spremembe, ne šele takrat, ko bo že na vseh koncih puščalo," je dejal Türk in izpostavil, da je kompromis lahko zmaga vseh.