Danilo Türk, predsednik Slovenije, ima redko lastnost, in sicer to, da je, verjetno poleg kakšnega Mobutuja in Chaveza, predsednik države, ki brez težav pove kakršenkoli nelogičnost in se z njo celo postavlja. Zadnji primer je bila njegova izjava v Davosu, ki je bila, če parafraziram, postavljena nekako tako, kot da je Slovenija ena izmed tistih držav, ki je najbolje preživela gospodarsko krizo in da bo tudi ena izmed tistih, ki bo najbolj uspešno stopila v čas po krizi. Okrevanje slovenskega gospodarstva pa bo lažje, če se bo le preusmerilo na brazilski, indijski in kitajski trg, na nove hitro rastoče trge.
Pri njegovem lahkotnem govorjenju o krizi je najbolj presenetljivo to, da je kot predsednik države tako silen ignorant, da si lahko iz nekega posebnega, verjamem da marsikomu neznanega razloga, brez težav na enim najvišjih svetovnih srečanj privošči trditve, ki so popolnoma nesmiselne. Še več, ker predstavniki drugih držav na temu srečanju na vrhu niso, podobno kot on, tako nepoučeni v ekonomskih kazalcih, je zaradi ignorance in neznanja enak kakemu od naštetih predstavnikov tretjega razreda. Razsvetlimo torej Türka in mu povejmo tisto, kar vedo njegovi kolegi, ekonomisti, politični analitiki doma in po svetu; to zelo dobro razumejo tudi vsi državljani, ki jih zastopa kot predsednik države.Predsednik Türk, kako ugotovimo, koliko je, v primerjavi z drugimi državami, gospodarska kriza prizadela Slovenijo? Predlagam, da uberete podobno pot kot moji študentje, ki pripravljajo seminarske naloge. Pojdite na spletno stran Eurostata (tudi spletna stran IMF bo dobra) in poglejte te podatke – četrtletno in letno realno rast BDP. To je bruto domači proizvod, z njim, predsednik Türk, ugotavljamo gospodarsko aktivnost države in je prvi najpomembnejši kazalec, po katerem se tudi presoja, ali smo v krizi ali ne. Na vašo žalost Eurostat še ni uvedel kazalnika, ali si predsednik Türk misli, da je država v hudi gospodarski krizi. Preverite tudi indeks industrijske proizvodnje, javnofinančne kazalce (vsaj proračunski primanjkljaj in javni dolg), spremembo brezposelnosti, gibanje kreditne aktivnosti v bančnem sektorju in vsaj še gibanje slovenskega borznega indeksa (vsi kazalci pa kažejo na moč gospodarske krize).
Predstavil bom dva kazalca, zato da slovenski javnosti pojasnim, kako tretjerazredna je bila vaša izjava in kako silno trapasti ste izpadli pred kolegi v Davosu. Navsezadnje je prav, da državljani Slovenije vedo, da jih zastopa nekdo, ki je s svojimi izjavami pod ravnijo povprečnega študenta ekonomije v prvem semestru študija. Četrtletni podatki za realno rast BDP pokažejo, da je bilo med prvim četrtletjem 2007 in tretjim četrtletjem 2009 krčenje BDP (to pomeni, predsednik Türk, negativno realno gospodarsko rast) med največjimi krčenji v EU. Recimo v območju evra 16 je bilo v povprečju največje krčenje ugotovljeno v prvem četrtletju 2009, –2,5 odstotka, v območju EU 27 ravno tako v istem četrtletju –2,4 odstotka; podobno je bilo to četrtletje najhujše tudi v Nemčiji, naši največji trgovinski partnerici, in sicer v višini –3,5 odstotka BDP. V Italiji je bilo krčenje največje v prvem četrtletju 2009, in sicer –2,7 odstotka. Največja krčenja je bilo opaziti na Irskem (– 5,4 odstotka in –2,1 odstotka v četrtem četrtletju 2008 in drugem četrtletju 2009), na Finskem (–4,1 odstotka in –4,9 odstotka v istih četrtletjih kot na Irskem), v Estoniji (–4,5 odstotka in –6 odstotka, spet v istih četrtletjih), v Latviji (–5 odstotkov in –11,4 odstotka v istih četrtletjih) in v Litvi (–11,3odstotka in –7,7 odstotka v drugem in tretjem kvartalu 2009).
Kje je bila Slovenija? S krčenjem –4 odstotka v četrtem četrtletju 2008 in –6,2 odstotka v prvem četrtletju 2009 jo uvrstite sami. Ko boste to naredili, boste ugotovili, da ste v Davosu govorili bedarije – Slovenija ni med najmanj s krizo prizadetimi državami, ampak v skupini, ki je bila v krizi med najbolj prizadetimi! Še huje, silen odklon od povprečja krčenja v Evro 16 in EU 27 je pokazal, da ima Slovenija velikanske težave. V matriki evropskih držav, skupin držav in nekaterih večjih svetovnih držav, kjer lahko zajamemo 429 četrtletnih podatkov o omenjenem kazalcu, je samo deset slabših podatkov od Slovenije. Kakšna je možnost, da ljudje, ki ste jim razkrili, da je Slovenija dobro prebrodila krizo, teh podatkov ne vedo? Verjetno nična, ravno zato ste bili Chavez ali Mobutu.
Precej bolj neprijetno za vas bo, če primerjamo podatke o medletni rasti realnega BDP. V letu 2009 je slovenski BDP upadel za –7,4 odstotka, huje je bilo samo še v Romuniji (–8 odstotkov), v Litvi (–18,1odstotka), v Latviji (18 odstotkov), Estoniji (–13,7odstotka) in na Irskem (–7,5 odstotka). Irsko krčenje je na las podobno slovenskemu krčenju, vendar se spomnite, da je gospodarska kriza na Irskem s tako veliko amplitudo veljala za svetovni šok. Po vaših interpretacijah pa je, zaradi podobnega podatka za Sloveniji, ravno nasprotno – Irska je izjemno dobro prebrodila krizo!. Še ena zanimiva primerjava, da dokažem, kako lahkotno se hvalite s svojim neznanjem – hrvaški BDP se je v istem obdobju skrčil za 5,8 odstotka, makedonski pa za 2 odstotka. Podobno katastrofične podatke, s katerimi se Slovenija uvršča na dno evropskih kriznih poraženk, boste dobili, če boste preverili indekse industrijske proizvodnje.
Precej trapasta je tudi tista o tem, kako se bo Slovenija vrhunsko rešila krize. Podatki, ki si jih očitno spet niste pogledali, kažejo nasprotno – okrevanje bo počasno. Pričakovana gospodarska rast v 2010 in 2011 bo 1,3 odstotka in 2 odstotka, kar je komaj nad ravnijo povprečja skupin držav EU 27 (0,7 odstotka in 1,6 odstotka) in Evro 16 (0,7 odstotka in 1,5 odstotka). To pa je izjemno slaba novica za nadaljnjo konvergenco Slovenije h gospodarski razvitosti uspešnejših držav EU. V nasprotju z vašimi trditvami je tudi indikator ekonomskega sentimenta, ki kaže, da se poslovni subjekti (industrija, storitve, gradbeništvo, trgovina) in potrošniki z vami ne strinjajo, saj so veliko bolj pesimistični o izhodu iz krize kot njihovi evropski kolegi. Če k temu dodamo, da je izkoriščenost zmogljivosti v Sloveniji na ravni tiste v letu 2001, da je investicijska aktivnost podjetij upadla tudi do 25 odstotkov in da nas čaka hitro povečanje državnega dolga do leta 2013 (s 27 na 55 odstotkov BDP) skupaj s težavami lovljenja ravni proračunskega kriterija po maastrichtskem kriteriju, potem je primerno tole vprašanje: Predsednik Türk, kaj je z vami? Ste nepismeni ali tako silno ignorantski, da se v slogu Chaveza in Mobutuja radi smešite pred kolegi?
Priznam pa vam nekaj: z izjavo, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva lažje, če se bo preusmerilo na brazilski, indijski in kitajski trg, ste me nasmejali do solz. To je najbolj tipična izjava za najbolj zelenega vlagatelja. Tako tipična, da se ji smejijo že tisti državljani, ki večino časa preživijo ob pivu za šankom. Moj nasvet: ne bodite no tak tepec, preberite si kaj, preden se smešite doma in v tujini. Če hočete, lahko prosim kakega svojega študenta, da vam razloži, kje je treba poiskati podatke in kako si jih razložiti, če že ne gre drugače.
