»Danes že pozabljamo, v kakšnem režimu smo živeli«

Praznovanje 25. obletnice afere JBTZ se je po odkritju spominske plošče na Roški cesti v Ljubljani nadaljevalo v Muzeju sodobne umetnosti, kjer je publicist Igor Omerza, sicer član kolegija nekdanjega Odbora za varstvo človekovih pravic, predstavil svojo novo knjigo JBTZ - Čas poprej in dnevi pozneje.

V njej Omerza popisuje nastanek vojaškega dokumenta, ki je predvideval povečan nadzor Beograda in posredovanje vojske v primeru civilnih nemirov. Omerza opiše potovanje tega dokumenta do Borštnerja, od Borštnerja do Tasiča in Zavrla ter od Zavrla do Janše.

Dotakne se tudi časa, ko se Udba in vojaška kontraobveščevalna služba dogovorita, kako bosta aretirala Janšo in Borštnerja. V drugem delu knjige opisuje aretacijo in prvih šest dni delovanja Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, konča pa s 6. junijem, ko se oblikuje Odbor za varstvo človekovih pravic.

Omerzovi predstavitvi je sledila razprava udeležencev, med katerimi so bili tudi Janez Janša, David Tasić in Franci Zavrl, od četverice pa je manjkal Ivan Borštner.

Tasić je v nagovoru navzočim udeležencem izpostavil, da knjiga prvič črno na belem opiše razvoj dogodkov ob aferi JBTZ. Opisuje, kako je takratni politični vrh ves mesec razmišljal, kako "vročo žerjavico" predati vojaški kontraobveščevalni službi in se s tem izogniti lastni odgovornosti, je pojasnil Tasić.

Kot je dejal, je bil to zelo uspešen manever, ki je ostal prikrit vse do novejših raziskav. Obenem pa je bilo to po njegovih besedah manever, s katerim so skušali odstraniti nevarnega političnega nasprotnika Janeza Janšo.

Zgodovinski spomin je žal prekratek, meni Tasić. Po njegovih besedah danes že pozabljamo, v kakšnem režimu smo takrat živeli in kako nevaren je bil boj za spremembe in demokracijo. Je pa dodal, da so imeli srečo, da se je proces zgodil v času, ko se je totalitarni režim razkrajal, zaradi česar so dobili tudi široko podporo javnosti.

Janša pa je med drugim spomnil, da so v času pred 25 leti po Sloveniji začele krožiti govorice o uvedbi izrednega stanja in o nadaljnjih aretacijah. Ravno vzdušje, ki se je porodilo iz vprašanja "Kdo je pa naslednji na vrsti?", je po besedah Janše zelo pomembno prispevalo k temu, da se je civilna družba organizirala in da je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic.

Kot je poudaril Janša, pa nič od tega ne bi nastalo, če ne bi bilo začetnih iniciativ, zato se je ob tej priložnosti tudi zahvalil pobudnikom odbora in vsem njegovim članom.

Zavrl pa je med dosežki Omerzovega dela izpostavil DVD, ki je priložen knjigi in na katerem je seznam 110.000 ljudi, ki so sodelovali v Odboru za varstvo človekovih pravic. Na ta način se lahko vsak od teh prepozna in potegne svojo osebno povezavo s tistim obdobjem, je dejal.

"Danes lahko mislimo različno, tudi lahko različno interpretiramo stvari za nazaj, a tega skupnega pozitivnega doživetja nam nihče ne more vzeti," je še poudaril Franci Zavrl.

Na tej povezavi lahko poslušate Janšev nagovor.