Dan spomina na mrtve je v slovenski dediščini znan kot praznik vseh svetih. Prazniku so vedno pripisovali velik pomen, kar dokazuje post na predvečer praznika. Povezan je z nekaterimi šegami, tako med drugim z obhodi otrok in revežev, ki v zahvalo za darove molijo za rajne.
Za čas pred dnevom spomina na mrtve je značilno urejanje in krašenje, na sam praznik pa navzočnost na cerkvenem obredu in obiskovanje grobov.
Praznik je po opozorilu etnologov tesno povezan z dnevom vernih duš, 2. novembrom. Oba sta v slovenskem ljudskem izročilu še v drugi polovici 2. stoletja ohranjala šego, povezano s pobiranjem obrednega kruha, ki so jih otrokom in revežem delili ob pokopaliških vratih, na pokopališču ali pred cerkvijo.
Poleg tega so bili značilni obhodi otrok in revežev po hišah, ko so v zahvalo za molitev za rajne dobili v dar obredni kruh. Šega, ki se je ponekod ohranila do današnjih dni, simbolizira obdarovanje pokojnih. Tem so na predvečer na mizi puščali hrano in pijačo, sami pa so se postili.
Poznavanje zgodovine krščanskih praznikov in odgovarjajočih datumov je pomembno ne le za preučevanje krščanskega obdobja, temveč tudi z vidika predzgodovinskih orientacij in koledarjev. Nekateri osrednji krščanski prazniki so bili namreč postavljeni na pomembne datume predkrščanskega letnega cikla, poudarja arheoastronom Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.
Velike, zlasti monoteistične religije vedno skušajo v svoj sistem vključiti verovanja, ki so bila pred njimi. "Začetek zdajšnjega novembra je nekdaj pomenil začetek leta," je Šprajc dejal za STA.
Kelti so 1. novembra imeli praznik samhain, ko se je po njihovem koledarju začelo zimsko obdobje. "Leto so namreč včasih delili samo na dve polovici: poletje in zimo. Šlo je torej za pravi prvi dan zime," je za STA dejala raziskovalka Mirjam Mencej, sicer predstojnica oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Poznali so pogostitve umrlih. Tako so med drugim pekli kolače za mrtve ali delili jabolka in orehe," pojasnjuje.
Na Slovenskem se je na številnih območjih v 21. stoletje ohranila navada, da za 1. november vzgojijo rože, npr. krizanteme, iz katerih na predvečer praznika oblikujejo cvetlične aranžmaje za grobove. "Ti niso bili tako lepi kot kupljeni, vendar so te skušali posnemati," je za STA povedala etnologinja Brigita Rajšter, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.
"Ljudje na dan spomina na mrtve obiščejo grobove, se udeležijo cerkvenega obreda, potem pa se doma dobijo na skupni malici, pri čaju, potici, kakšni klobasi," je dejala.
Na Ojstrici nad Dravogradom so po njenih besedah v noči s 1. na 2. november še do 70. let 20. stoletja puščali na mizi hrano za rajne, blagoslovljeno vodo, molitvenik in rožni venec.
31. oktober in 1. november, ki sta oba dela prosta dneva, sta se že "združila v dva prva novembra", je za STA dejala etnologinja Anita Matkovič iz Belokranjskega muzeja v Metliki. "Gre za združitev dveh praznikov. Grobovi so že 31. oktobra okrašeni tako kot 1. novembra," pravi.
Po njenih besedah se večja ekološka ozaveščenost že kaže v izbiri ekološko bolj sprejemljivih sveč, tako npr. sveč na baterije. Z njimi čedalje bolj nadomeščajo dozdajšnje voščene sveče v plastični embalaži.
Sodobnost pa z grobov izrinja tudi tradicionalne, t.i. dvorske litoželezne križe, izdelane v železarni v Dvoru pri Žužemberku, ki je delovala do konca 19. stoletja, je še povedala Matkovičeva.
V Sloveniji je 1. november državni praznik, v Rimokatoliški cerkvi pa je praznik vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih pa se v Cerkvi spominjajo 2. novembra.
V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih slovesnosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče.
Pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Navadno na grobove ne prinašajo rož, ampak jih okadijo s kadilom.
Prav tako 1. novembra ne obeležujejo muslimani. Ti se pokojnih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadana. Takrat se odpravijo na pokopališče in molijo.
Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.