Dan D za Slovenijo

Pred dvajsetimi leti so Slovenci na plebiscitu prepričljivo izglasovali samostojnost Slovenije. Ključni osamosvojitelji se takratnih dogodkov danes različno spominjajo.

23. decembra leta 1990 so volivci na plebiscitu odločili: Republika Slovenija naj postane samostojna in neodvisna država. »Da« je obkrožilo 1.289.369 ljudi, proti jih je bilo 57.800, neveljavnih pa je bilo 12.412 glasovnic. Za je tako glasovalo 88,5 odstotka volilnih upravičencev ali 95 odstotkov tistih, ki so se udeležili plebiscita. Zakon o plebiscitu je zavezal skupščino, da glede na to voljo ljudi v šestih mesecih sprejme vse potrebno, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic. Kdo je bil strateg, kdo izvajalec in kdo podizvajalec plebiscitne osamosvojitve?

Pol leta pozneje, 25. junija 1991, je bila Slovenija razglašena za samostojno in neodvisno državo s sprejemom Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti, ki je izhajale iz »volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu …« Ustava SFRJ je prenehala veljati. Ustavni zakon za izvedbo temeljne listine je uredil prevzem izvrševanja pravic in dolžnosti, ki so bile prenesena na organe SFRJ.

Dogovor v Bohinju
Da naj bi bil v nedeljo, 23. decembra 1990, plebiscit o samostojnosti, so se Jože Pučnik, Peter Jambrek, Tine in Spomenka Hribar dogovorili 1. maja na domu Franceta in Ivke Bučar v Bohinju. Bilo je kmalu po volitvah 8. in 22. aprila. Po drugem krogu volitev za predsednika predsedstva je Pučnik takrat pred kamerami izjavil: »Občudujem Kučanovo sposobnost za politično preživetje.«

Kot se spominja Jambrek (Nova revija, št. 300, 2007) je za srečanje v Bohinju, na katerem so se dogovorili o »ustavnem plebiscitu«, pripravil dvanajst vprašanj za pogovor o ustavi in suverenosti. Motilo ga je, da nihče ni bil pripravljen lepo po vrsti odkljukati vprašanj, ki so se mu zdela pomembna. »Edino, kar mi je ostalo v spominu, je bil pogovor in dogovor o datumu ustavnega plebiscita: nedelja, 23. december. In razlog za datum – ker bi bilo glasovanje še pred božičem, pa že v času, ko se vrnejo domov Slovenci iz tujine, da lahko glasujejo za svojo državo.«

Jambrek nato omenja sestanek pri novem predsedniku predsedstva Milanu Kučanu 28. maja, na katerem je bil poleg njega tudi dr. Lojze Ude. Iz informacije, ki jo je pripravil za predsednika skupščine Bučarja, vidimo, da sta se glede referenduma o novi ustavi izoblikovali dve različici. Po prvi bi bil referendum z vprašanjem Ali naj bo Slovenija samostojna mednarodno priznana suverena država« že jeseni pred sprejemom ustave, po drugi bi bil referenduma izveden ob končnem predlogu ustave.

Kot pojasnjuje Jambrek, so različna strateška in taktična preigravanja vse do srečanja poslancev Demosa 9. in 10. novembra upoštevala obe varianti. Na koncu se je izkazalo, da je edino uresničljiv plebiscit 23. decembra še pred sprejemom ustave. Skupščina je ustavo sprejela in razglasila leto pozneje – 23. decembra 1991.

VEČ V TISKANI IZDAJI