Govorniki so na tako imenovanem "posebnem dogodku s svetovnimi misleci" v dvorani SNG Maribor, ki ga je vodil rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, naprej predstavili vsak svoje razmišljanje o tem, kako doseči "boljše načine življenja". Nato pa so v razpravi odgovarjali na vprašanja iz občinstva.
Prvi je k besedi prišel 77-letni dalajlama, ki si je za svojo politiko nenasilnega upora leta 1989 prislužil Nobelovo nagrado za mir. Kot je dejal, je razmišljanje "izven škatle", torej zunaj ustaljenih okvirov, zelo pomembno, saj omogoča širši pogled na določeno zadevo. "V 21. stoletju moramo razmišljati bolj holistično, bolj celostno. Le tako bomo izkoristili bogastvo človeškega uma," je dejal.
To pomeni tudi, da človek ne sme misliti le nase. "Prihodnost vsakega posameznika je odvisna od preostale družbe, ne glede na to, kako močen je," je prepričan XIV. dalajlama Tenzin Gyatso. "Če skrbiš za dobrobit drugih, ni prostora za prevare, laži, izsiljevanje, izkoriščanje, uničevanje." Temu bi moral slediti tudi izobraževalni sistem, ki se po ocenah dalajlame trenutno preveč osredotoča na "materialni" vidik življenja, moral pa bi skrbeti tudi za človekovo duševno zdravje.
Sociolog Dirk Helbing s Tehniške visoke šole v Zürichu se je strinjal, da je treba "prodreti skozi naše miselne ograje" in z bolj celostnim pristopom doseči boljše razumevanje vseh potencialov človeškega bitja.
Fizik Siegfried Grossmann z Univerze v Marburgu je izpostavil, da imajo ljudje različne poglede na to, kaj je boljše življenje. Ravno zato je treba zavzeti različne pristope.
Po besedah biologa Denisa Noblea z Univerze v Oxfordu je znanost v zadnjem času dosegla velik napredek pri proučevanju človeka, pri tem pa ugotovila, da so bolj kot sami geni ali proteini pomembni procesi oziroma interakcije med njimi. Tako bi bilo treba obravnavati tudi ljudi.
Popoldne bo dalajlama v Dvorani Tabor predaval o ohranjanju duševnega miru.
