V primerjavi s prvimi tremi meseci vlade Janeza Janše je vlada Boruta Pahorja v prvih treh mesecih skušala delovati maksimalno vsebinsko na vseh področjih, je dejal generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Dodal je, da Pahorjeva vlada "ustrezno odgovarja na izzive časa in da je premagovanje finančne krize prioriteta številka ena".
Kot je pojasnil Cvikl na novinarski konferenci, sta tako Janševa kot Pahorjeva vlada v prvih treh mesecih imeli 13 sej. Vendar je, tako generalni sekretar vlade, Janševa vlada na teh 13 sejah obravnavala 363 točk, Pahorjeva pa 608.
Po Cviklovih besedah obstaja velika razlika v prvih treh mesecih obeh vlad, "ko pogledamo zakone, ki jih je vlada posredovala DZ v sprejem". V prvih treh mesecih obeh vlad, je nadaljeval, je bilo sprejeto 15 zakonov.
Ob tem je dodal, da je bilo od 15 zakonov, ki so bili sprejeti v prvih treh mesecih Janševe vlade, osem ratifikacij, od katerih je bila ena pripravljena že v času vlade Antona Ropa.
Če je bil prvi ukrep prejšnje vlade na finančnem področju po besedah generalnega sekretarja, "zmanjševanja davčnih obremenitev za najbogatejše", je sedanja vlada po njegovo s sprejetimi zakoni poskrbela za davčne razbremenitve.
Na področju dela, družine in socialnih zadev v prvih treh mesecih Janševe vlade ni bil sprejet noben zakon ali uredba, je dejal Cvikl in dodal, da je Pahorjeva vlada v prvih treh mesecih sprejela zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa.
Dodal je, da je Janševa vlada na področju javne uprave v prvih treh mesecih sprejela novelo zakona o javnih uslužbencih oz. novelo za "lomljenje hrbtenic" javnim uslužbencem. Saj si je, tako Cvikl, s to novelo omogočila nekrivdno odpuščanje direktorjev direktoratov.
Pahorjeva vlada pa je po besedah generalnega sekretarja na področju javne uprave skozi socialni dialog s sindikati podpisala dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju, ki "odpravlja probleme, ki jih povzročila famozna plačna reforma".
Na področju notranjih zadev je Pahorjeva vlada v prvih treh mesecih začela z izdajanjem odločb izbrisanim, Janševa vlada pa je odpravila avtomobilske nalepke, je dejal Cvikl.
Na vprašanje, kaj meni o kadrovskem števcu zamenjav v času nove vlade na spletni strani SDS, je Cvikl odgovoril, da ga spletna stran SDS ne zanima, da ni "bil tam že nekaj časa" in da ga sodelavci obvestijo, "če kaj piše o moji malenkosti".
Na dodatno vprašanje, ali se mu zdi 69 zamenjav v prvih stotih dnevih malo ali veliko, je odvrnil, da so bile vse zamenjave opravljene v skladu z zakonom. Glede magnetograma sestanka parlamentarnih strank je dejal, da tega magnetograma v generalnem sekretariatu vlade ni.
Poudaril je, da je to bilo tudi za pričakovati, saj je bil to sestanek parlamentarnih strank v prostorih vlade. Pričakovati pa bi bilo, je nadaljeval, da bi bil magnetogram v arhivu predsednika vlade. Obenem je dodal, da predsednik SD verjetno razpolaga s kopijo magnetograma, če mu je bil magnetogram dan.
Po Cviklovem mnenju se ponavlja vzorec s t.i. fotokopirno afero. "Vsebinsko se arhivi locirajo na drugih lokacijah," je dodal. Na vprašanje, ali so generalni sekretariat vlade v zvezi s t.i. fotokopirno afero že obiskali kriminalisti, je Cvikl odgovoril, da je to zdaj zadeva preiskovalnih organov.
Glede imenovanja novega direktorja urada za verske skupnosti je Cvikl povedal, da tukaj nastal problem neizročitve vabila nekdanji visokošolski ministrici Mojci Kucler Dolinar, ki se je tudi prijavila na razpis.
Kot je dejal, uradniški svet ni mogel izvedeti, kdaj ji je bilo vabilo vročeno. Ob tem je Cvikl dodal, "da vemo po neuradnih virih, da je v tujini". Po besedah generalnega sekretarja Kucler Dolinarjeva "verjetno intenzivno išče službo v tujini".
Cvikl je pojasnil, da je že prosil svoje sodelavce v generalnem sekretariatu za pripravo ustreznega predloga, s katerim bi manjše vladne službe zaokrožili v večjo vladno službo. Povedal je še, da ima vlada novo spletno mesto www.vlada.si.