Revija Reporter
Slovenija

Čufer o Arharjevem odstopu: Razpravo o banki v DZ lahko kdo razume kot pritisk

STA

12. apr. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Minister za finance Uroš Čufer odstopa predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja ni želel komentirati, ker da o tem ni bil seznanjen in se z Arharjem še ni pogovoril. Glede korporativnega upravljanja pa je dejal, da bi lahko kdo razpravo v DZ o uslužbencu NLB razumel kot politični pritisk.

Arhar je odločitev o odstopu sporočil včeraj na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je obravnaval predlog sklepov za izredno seji DZ na temo politike zaposlovanja v pravnih osebah v večinski državni lasti in sistemske korupcije. Sejo so prekinili, ker so člani želeli prisotnost vlade ali ministrstva za finance. Na nadaljevanje seje je prišel minister Čufer.

Čufer je povedal, da je mogoče nekoliko nenavadno, da DZ razpravlja o uslužbencu NLB na drugi ali tretji ravni. "To se vam mogoče ne zdi nenavadno, ampak DZ je pomemben, političen organ in kdor ni navajen vsega tega rituala, bi lahko to razumel kot obliko pritiska. Čeprav vi to vidite kot navadno legitimno raziskovanje in pojasnjevanje, lahko marsikdo to interpretira kot vmešavanje in bolj ali manj subtilno obliko političnega pritiska na korporativno upravljanje in njihove posege," je članom odbora dejal Čufer.

V odgovoru na vprašanja Jožefu Jerovšku (SDS) o dogajanju glede korporativnega upravljanja in stanja v bančnem sistemu ter predvidenih ukrepih, tudi v luči evropskih volitev, je še dejal, da je po dokapitalizacijah in prenosu slabih terjatev bančni sistem likviden in da se stanje normalizira. Glavni indikator tega je po ministrovih besedah padec obrestnih mer, in sicer ne le na mednarodnem trgu, ampak predvsem na domačem.

"Na splošno sem z dogodki v bančnem sistemu zadovoljen, gredo v pravo smer. Banke potrebujejo nekaj miru, da svoj posel opravijo do konca in da lahko začnemo dokončno prestrukturirano rast," je dejal Čufer. Prihaja namreč do premikov pri dogovarjanju bank za prestrukturiranje dolga podjetij, čemur pa mora slediti poslovno prestrukturiranje in tudi iskanje partnerjev. Bilance bank in prezadolžena podjetja sta bila tudi glavna dejavnika zaviranja gospodarske rasti, je dejal.

Evropske volitve po njegovem mnenju ne bodo vplivale na ukrepe ekonomske politike, tudi komunikacija z evropskimi institucijami se po Čuferjevem mnenju ne bo spremenila. Med pomembnimi datumi je navedel pošiljanje nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti v Bruselj sredi aprila, objavo napovedi komisije o gospodarski rasti za posamezno članico v začetku maja in mnenje komisije o programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu v začetku junija.