Lenko: Na telefonu imam gospoda Damirja Črnčeca, ki je aktivist za človekove pravice v Slovenije in sem ga povabil na širši pogovor glede begunske krize, ki se trenutno dogaja v Evropi. Seveda še posebej pa glede življenja v današnji Sloveniji, ko letos praznujemo 25. obletnico slovenske državnosti. Gospod Črnčec najlepša hvala, da ste se nam pridružili na radiu SBS v Avstraliji in dober dan.

Črnčec: Hvala za povabilo in lep pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem v širni in daljni Avstraliji. Sem predsednik društva Evropska Slovenija, prav tako predavam na fakulteti na področju vprašanja nacionalne varnosti in sedaj seveda tudi aktualnih vprašanj kot so migrantski tokovi čez Slovenijo po Evropi, prav tako sem pa tudi aktiven kot svetovalec vlade Črne gore na področju vključevanja Črne gore v zvezo Nato. Najbolj sem bil angažiran na nacionalnem varnostnem področju v letih 2000 do 2004. Intenzivno sem bil vpet v vključevanje Slovenije v zvezo Nato, v okviru ministrstva za obrambo. Kasneje pa tudi v času, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, v prvi polovici letu 2008. Slovenija je pustila pomemben pečat v času predsedovanja Svetu Evropske unije, v prvi polovici 2008. In to štejem kot eno največjo točko v samostojni Sloveniji, piko na i, ki je zaokrožila to pot samostojne Slovenije po letu 91.

Lenko: Leta 91, že 25  let je minilo od tistega časa, tistega zgodovinskega časa, odkar je Slovenija postala samostojna. Kaj so vaši spomini v tem letu, ko praznujemo to veliko obletnico?

Črnčec: Kot piše v preambuli slovenske ustave je leto 91 pomenilo simbolično zaokrožitev več stoletnih želja in sanj slovenskega naroda, da dobimo samostojno državo, da iz naroda postanemo nacija. To je Slovenkam in Slovencem in državljanom takratne Slovenije tudi uspelo. Sedaj je četrt stoletja za nami in seveda lahko gledamo na to kritično, optimistično ali pa smo zmerno realni pri tej oceni. Moje mnenje je tako: Jaz mislim, da je Slovenija kot država dosegla ogromno, postali smo del najpomembnejših mednarodnih organizacij, takoj na začetku OZN, potem smo se leta 2004 včlanili v Nato in Evropsko unijo, najpomembnejši organizaciji na tem prostoru, da tako rečem, severne poloble. Prav tako smo postali članica ekonomsko najbolj razvitega kluba, to je OECD in sprejeli smo skupno evropsko valuto, evro. In ta pot se je zaokrožila, kot sem že omenil, z enim zgodovinskim trenutkom leta 2008. V prvi polovici smo predsedovali 500 milijonski skupnosti Evropske unije.  Po letu 2008 pa je nastopil en čas, začne se v letu 2009, kjer je ta naboj, optimizem, žar pričel bledeti. Prišla je kriza, predvsem ekonomska in seveda to ni bila samo slovenska kriza, bila je evropska, nekateri ji pravijo globalna. Je pa Slovenija bila bolj na udaru kot Evropska unija, začela se je spirala zadolževanja v Sloveniji. Slovenija je, če pogledamo nazaj leta 2007, 2008 imela 22 % BDP dolga. Sedaj je ta dolg več kot 80 %, torej so nas zadolžili v teh sedmih letih za 4 x več. Danes je ta znesek že med 32 in 35 milijardami, kar je ogromno denarja za državo, ki ima 2 milijona prebivalcev. Vsak Slovenec je zadolžen cca. 17.000 €, torej tudi tisti, ki se rodi. To je ta, tudi temnejša plat te naše ljube Slovenije. Seveda obstaja ogromno odprtih vprašanj, ki niso razčiščena. Nazadnje, ko sem se oglašal v vaši oddaji, sva imela debato o stanju pravne države v Sloveniji, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Moram reči, da se ni spremenilo, tako kot bi si želeli. Še vedno je Slovenija na repu v Evropi, po tem, kakšno je zaupanje v pravno državo. Tradicije iz prejšnjega totalitarnega sistema, slaba praksa je preživela. Ta del nam gre zelo počasi in težko od rok. Mislim, da so vladavina prava, dobra pravna država predpogoj dobrega ekonomskega razvoja in seveda s tem tudi družbenega in socialnega razvoja. Nekako tukaj se sedaj naša preljuba Slovenija danes lovi in ob 25. obletnici, ki jo bomo praznovali, prihajajo na dan tudi stare delitve. Kdo je bil v letu 91 za samostojnost, kdo je bil proti? Kdo je do konca blokiral, da se je slovenska TO oborožila? kdo je to podpiral? Vse te razprave se bodo razplamtele bolj, ko se bomo približevali temu trenutku, v mesecu juniju letošnjega leta.

Lenko: A ni žalostno to, če se lahko osebno izrazim, da Slovenci preveč gledajo za nazaj, namesto za naprej.

Črnčec: Popolnoma se strinjam z vami. Jaz tudi nekako, moja generacija poskuša gledati naprej in se ne obračati nazaj. Seveda razumeti zgodovino, jo poznati, pa vendar ne živeti v njej. Mislim, to je tisto ključno, kar nam nekako ne uspe preseči v Sloveniji. Sam spadam v generacijo, ki razmišlja na ta način. Gledamo naprej, razmišljamo o tem kakšna bo ta Slovenija čez 10, 20, 30 let. Slovenija, v kateri bodo tudi odraščali in odraščajo naši otroci. Želim si, da bo to Slovenija, ki bo gledala naprej, ne pa, ki bo vedno znova ujeta v tej zanki iz preteklosti.

RA POSNETEK CELOTNEGA POGOVORA S KLIKOM NA POVEZAVO