Civilnodružbene organizacije podpisale deklaracijo za pravično družbo

Štular je v predstavitvi deklaracije pojasnil, da glede stanja v Sloveniji ugotavljajo, da je država postala talec centrov moči, ki delujejo samo v lastnem interesu in ki jih blaginja državljanov ne zanima. Ob tem si podrejajo in med drugim zlorabljajo bančništvo, pravosodje, gospodarstvo, medije in politiko.

V deklaraciji je, kot pravi, zapisano, da je nekaterim dovoljeno skoraj vse, od večine ljudi pa se pričakuje, da molče plačujejo vedno višje davke. V družbi vlada tudi strah zaradi širjenja nepravičnosti, meni Štular.

V civilni družbi ocenjujejo tudi, da so zaradi slabega delovanja pravosodja ogroženi temelji državne skupnosti. Pravosodje je po njegovem prepričanju z redkimi izjemami, v največji meri odgovorno za ne sankcioniranje velikih gospodarskih oškodovanj.

Kot je prepričan Štular, Slovenija ni prekinila s praksami s prejšnjega sistema, kar se je pokazalo pri spodbujanju nasilja v preteklih mesecih. Poleg tega se oživljajo simboli socializma.

K tej pobudi je po njegovih besedah pristopilo 31 civilnih gibanj in iniciativ. Cilj je doseči zdravo gospodarstvo in bančništvo, pošteno in pravično pravosodje, stabilno socialno varnost, profesionalne medije, učinkovito zdravstvo in kvalitetno družinsko politiko.

Štular je še poudaril, da z deklaracijo izkazujejo skupno zavezanost k temu, da se v Sloveniji nekaj spremeni. “To je del procesa, ki mora zaživeti v smislu, da je država odgovornost vsakega od nas,” je dejal. Prvi korak je ta deklaracija, naslednji pa bo zborovanje v četrtek 27. junija, na katerem bodo predstavniki civilnih gibanj na okrogli mizi konkretneje izrazili svoja razmišljanja in pričakovanja, je sklenil Štular.

Boris Pleskovič s Svetovnega slovenskega kongresa je prepričan, da so vse vlade do zdaj delale večje ali manjše napake na področju korupcije, pravosodja in tudi drugje. Poleg tega so vse poskušale zlorabljati medije. Svetovni slovenski kongres se je pridružil deklaraciji pod pogojem, da je to nestrankarska iniciativa, je dejal Pleskovič.

Z Inštituta Jožeta Pučnika, ki je eden od podpisnikov deklaracije, je Mateja Jančar povedala, da pri inštitutu že več let opozarjajo na družbene pojave, ki so opisani v tej deklaraciji. Pridružili so se pobudi, “zato da vsi skupaj poskušajo preseči to malodušje v družbi ter da bi nadomestili kulturo granitnih kock s konstruktivnejšimi predlogi in rešitvami,” je še dejala Jančarjeva.

 

DEKLARACIJA CIVILNE DRUŽBE ZA PRAVIČNO SLOVENIJO

"Civilno družbene organizacije in gibanja, ki predstavljamo širok spekter slovenske družbe, ugotavljamo, da so razmere v naši domovini dramatične. Slovenija je čedalje bolj talec centrov moči, ki jim je več za preživetje svojih skupin in lobijev kot za blaginjo vseh državljank in državljanov, zdravo gospodarstvo in bančništvo, stabilno socialno varnost, pošteno in pravično pravosodje, profesionalne medije, učinkovito in dostopno zdravstvo, pozitivno družinsko politiko, kvalitetno izobraževanje ter trajni razvoj države za vse generacije.

Slovenci smo v zadnjega četrt stoletja stopili na pot v svobodno demokratično družbo in doživeli veliko mednarodno priznanje, ko smo kot prva slovanska država predsedovali Evropski uniji.  A žal se svobodna demokratična družba, pravičnost in enake možnosti za vse v državi niso uveljavile. Vladajoča nomenklatura, ki nas je v prejšnji državi pripeljala v bankrot, je po osamosvojitvi brutalno uveljavila svoj vpliv v vseh sferah družbe. Slovensko državo si je razdelila v interesna področja, sedaj pa jo izčrpava na škodo slovenskega naroda tako v domovini kot v zamejstvu in izseljenstvu. Poizkusi oživljanja socializma, jugonostalgija ter razmah protievropskih čustev kažejo na neuspešnost procesa tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem. Pomladni ideali o Sloveniji kot parlamentarni demokraciji in svobodnem tržnem gospodarstvu, utemeljeni na vladavini prava, se niso uresničili.

Izpostavljamo zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V Civilni družbi ocenjujemo, da so zaradi slabega delovanja pravosodja resno ogroženi temelji slovenske državne skupnosti. Pravosodje je, z redkimi izjemami, v največji meri odgovorno za nesankcioniranje velikih gospodarskih oškodovanj. Posledice so socialne krivice, blokiran je razvoj države, mladi so brez služb in oropani prihodnosti. Državljani vedno znova plačujemo posledice katastrofalnega upravljanja državnih podjetij, bank in ustanov, za kar nihče ne odgovarja. Priča smo primerom politične instrumentalizacije pravosodja, sodbam v imenu ljudstva brez ustreznih dokazov, a na drugi strani popolni pasivnosti pravosodja glede obsodb najhujših zločinov v zgodovini Slovencev ter izbruhov nestrpnosti do verujočih in drugače  mislečih. Vse to povzroča razraščanje moralnega relativizma, v katerem je enim dovoljeno vse, večina pa je prepuščena čedalje bolj grobim posegom te ali one veje oblasti.

Slovenija tone v brezperspektivnosti negativne kadrovske selekcije, v kateri mlajša in srednja generacija izgubljata upanje in možnost ustvarjalnega prispevka k pozitivnemu razvoju družbe. Priče smo novi emigraciji visoko izobraženih mladih ljudi. Z neverjetno lahkoto se zatira kvaliteta v zameno za poslušnost in vodljivost, vse z namenom ohranjanja obstoječih monopolnih centrov moči, ki v marsičem delujejo kot kriminalne združbe. Večina medijev ne opravlja vloge kritičnega analitika, ki bi anomalijam v družbi nastavil nepristransko ogledalo, pač pa jih s svojo servilnostjo omogočajo in dopuščajo ali pa so celo kreatorji afer, s katerimi usmerjajo pozornost od bistvenih problemov k navideznim.

Podpisniki deklaracije vabimo vse Slovence in državljane naj pozorno spremljajo dogajanje v državi ter izostrijo kritičen odnos do takšnih nedopustnih ravnanj v družbi. Živimo v času najhujše moralne, politične, gospodarske in finančne krize po osamosvojitvi, znašli smo se v razvojni slepi ulici. To nas sili v povezovanje vseh ljudi dobre volje. Gre za upor proti ustrahovanju ter zaščito civilizacijskih vrednot, ki so nujen pogoj za obstoj slovenskega naroda in sožitje vseh državljanov. Ne sme biti izgovorov, vsak mora v imenu prihodnosti narediti tisto, kar lahko!"