Ljubljanska občina je pod Jankovićevim vodstvom javna parkirna mesta prodajala zasebnim vlagateljem, ob njih pa gradila lastno infrastrukturo. "S tem je povzročila stisko, ki jo zdaj skuša izkoristiti za dvojni zaslužek," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs.

Prepričan je, da so ljudje zdaj dojeli, kako sporno je tako početje, najprej pa bodo to izrazili na referendumu o spremenjenem parkirnem odloku. Civilna družba, nezadovoljna z občinsko parkirno politiko, je namreč zbrala več kot 14.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Pobudniki nasprotujejo odloku, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce.

"Stvari so mu ušle izpod nadzora. Zbrali smo 14.051 overovljenih podpisov proti odloku o parkiranju v soseskah in tako pokazali, da imamo v Ljubljani poln kufer politik, ki naše mesto spreminjajo v meko za peščico elitnežev. Politik, ki delavkam in delavcem, ki poganjamo to mesto, okoli vratu obešajo vedno nove stroške, s katerimi krpamo proračunske luknje, ki jih župan ustvarja s svojimi netransparentnimi megaprojekti in aneksi, ki se množijo kot gobe po dežju," pravi Fajs.

Kot je danes poudaril predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Borut Hočevar, parkirni odlok med drugim "pritiska" na etažne lastnike, naj občini odstopijo funkcionalno zemljišče pred bloki. "Vendar pozor: če stanovalci občini odstopijo pripadajoče zemljišče pred bloki, lahko občina kot nova lastnica na takšnih zemljiščih zaračuna parkirnino, pred blokom zgradi nov objekt ali pa zemljišče proda," je dejal.

Etažni lastniki so po njegovih besedah zakoniti lastniki pripadajočih zemljišč, čeprav trenutno še niso vpisani v zemljiško knjigo. Trenutni vpisi Mestnem občine Ljubljana v zemljiški knjigi so posledica tehničnih napak pri lastninjenju nekdanje družbene lastnine nad nepremičninami. Sodišča napake odpravljajo, vendar so postopki dolgotrajni, je povedal.

Da Jankovića ne zanima dobrobit občanov, temveč le lastna korist, po besedah Apolonije Simon iz civilne iniciative Križank ne damo dokazuje tudi sporna poraba javnih sredstev pri občinski reviji Supermesto - Vizija mesta Ljubljana 2045. Občina jo je izdala ta mesec in brezplačno razdelila vsem gospodinjstvom.

"Publikacija razvoj Ljubljane predstavlja skoraj izključno skozi perspektivo aktualnega vodstva mesta. Namesto soočenja različnih strokovnih pogledov, razvojnih alternativ in odprtih vprašanj bralec prejme enotno pripoved, v kateri so pretekli dosežki in prihodnji razvoj mesta tesno povezani z eno politično ekipo," je izpostavila.

Revija razvoja Ljubljane po njenih besedah ne predstavlja kot rezultata različnih strokovnih pogledov, javnih razprav in demokratičnih odločitev, temveč predvsem kot nadaljevanje ene same razvojne poti. "S tem se zabrisuje meja med javnim obveščanjem in politično promocijo," je opozorila.

Od občine pričakujejo podatke, koliko so stali priprava, tisk in distribucija revije. "Pojasni naj tudi, zakaj publikacija ne vključuje alternativnih razvojnih scenarijev, odprtih dilem in kritičnih strokovnih pogledov, ki so sestavni del vsake resne razvojne razprave," je dodala.