Civilna pobuda: Ne tako hitro, Arso!

Predstavniki civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki se nameravajo pritožiti na okoljevarstveno soglasje, ki ga je družbi Bežigrajski športni park (BŠP) za gradnjo na območju stadiona izdala Arso. Na družbi BŠP so tak korak označili kot "ponovno nerazumno oviranje realizacije prenove državnega kulturnega spomenika".

Pri projektu BŠP sodelujejo Mestna občina Ljubljana, družba GSA poslovneža Joca Pečečnika in Olimpijski komite Slovenije. Kot je za STA povedala Maja Štefula iz družbe BŠP, so izdajo soglasja Agencija RS za okolje (Arso) pričakovali, saj so bili pogoji za izdajo v celoti izpolnjeni.

Ker je gradnja stadiona izjemnega družbenega pomena in ker se lokacija nahaja v strnjenem naselju, je po njenih besedah načrtovanje gradnje potekalo že v zelo zgodnji projektni fazi. Vzporedno z izdelavo načrtov za izvedbo bo potekala natančna priprava organizacije gradnje, ki bo zajemala z izdanim okoljevarstvenim soglasjem predpisane pogoje. Izvedba projekta bo potekala po terminskem načrtu, ki so ga predložili Arsu v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, je še pojasnila.

Stranski udeleženci se na izdano soglasje lahko pritožijo, kar po njenih besedah pomeni "ponovno nerazumno oviranje realizacije prenove državnega kulturnega spomenika". Enako pa velja tudi za spor, ki so ga sprožili na zemljiškoknjižnem sodišču. "Gre predvsem oziroma samo za pridobivanje lastnine in to za ceno trajnega onemogočanje delovanja stadiona, ki bi v primeru odločitve v njihovo korist trajno izgubil potrebno funkcionalno površino za kletna parkirišča in za zagotavljanje požarne varnosti na stadionu, saj je površina na severni strani zidu stadiona namenjena evakuaciji v primeru izrednih dogodkov na stadionu," je še povedala.

Predstavnica Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki Karmen Stariha pa je za STA povedala, da jih je izdaja okoljevarstvenega soglasja minuli teden presenetila, ker so na zadnjo presojo vplivov na okolje, na katero so Arsu podajali svojo izjasnitev, imeli približno trideset strani pripomb, vprašanj in zahtev za pojasnil ter dopolnitev.

Po njihovem prepričanju investitor v šestih letih dopolnjevanja vloge še vedno ni podal dveh tretjin zahtevanih vsebin. "Ni prvič, da Arso izdaja po našem mnenju preuranjeno okoljevarstveno soglasje, to se je zgodilo že leta 2012, potem pa je bilo okoljevarstveno soglasje investitorju še dvakrat zavrnjeno", je povedala. Odgovor, na čem bodo utemeljili svojo pritožbo, bodo, kot je pojasnila, lahko posredovali, ko bodo odločbo preučili in pripravili pritožbo.

Sami tudi menijo, da v zadnji presoji vplivov na okolje še ni bil v celoti in pravilno ocenjen hrup pri gradnji, prav tako niso bili ustrezno ocenjeni vplivi hrupa med obratovanjem, vplivi vibracij, vplivi PM delcev, vplivi svetlobnega onesnaževanja in vplivi na podtalnico. Prav tako investitor ni izdelal obvezne presoje vplivov na kulturno dediščino niti presoje vplivov na zdravje.

"Od zadnje zavrnitve je bilo ves čas govora le o določenem hrupu med gradnjo, ostali vidiki obremenjevanja okolja pa so bili zaradi ekonomičnosti postopka izpuščeni. To pa seveda ne pomeni, da jih ni treba v celoti ovrednotiti," meni.

Glede zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona in za katerega teče postopek na sodišču, v katerem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče Fondovih blokov, pa je povedala, da vsi dokumenti potrjujejo, da so bila zemljišča parcele št. 312 v času gradnje del naselja in so pripadala posameznim stanovanjem.

Prebivalci naselja vrtove obdelujejo 80 let, vse od nastanka naselja. Zato so prepričani, da zemljišča v skladu z zakonom pripadajo njim, je še povedala Karmen Stariha, ki zastopa tudi stanovalce Fondovih blokov.