Keršmanc trdi, da ji ne nasprotuje, bi pa se kvečjemu lahko odločalo o obsegu njenega financiranja iz javnih sredstev. V inštitutu poudarjajo, da je prav to eden od načinov spodkopavanja te pravice.

Keršmanc je v javnem pismu zapisal, da je poslanskim skupinam v predstavitvi ob kandidaturi za ustavnega sodnika pojasnil, da je agnostik in da ohranja zdravo skepso do vseh, ki mu ponujajo absolutno resnico, ter da ne pristaja na delitve levo in desno. Ob tem pa vrednostno vedno podpira normativno ureditev, ki zasleduje cilj zmanjšanja tveganja za zdravje in življenje ljudi, pa naj gre za pravico do splava, legalizacijo konoplje ali pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ne pričakuje, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o tem, ali imamo v ustavi zapisano pravico do splava, "ker je to jasno". Po njegovem mnenju se bo "kvečjemu odločalo o niansah, tako kot v tujini, o tem v kolikšni meri in v kakšnih primerih se ta pravica v celoti financira iz javnih sredstev na primer". V takih primerih pa bi se odločil na podlagi argumentov. "So namreč meje, do kje sodnik lahko vnaprej zavzame vrednostno izhodišče, kje pa njegovo vnaprejšnje izjavljanje o konkretnih vprašanjih že preraste v razlog za njegovo izločitev," je zapisal.

Njegovo vrednostno izhodišče, da vidi v pravici do svobode izražanja najpomembnejšo ustavno pravico, ne pomeni vnaprejšnjega prejudica do konkretnih odločitev do ustavno prepovedanega sovražnega govora, ki prav tako ogroža svobodo izražanja. Slednjo kot najbolj pomembno vidi zato, ker vsebuje predpostavko svobodne misli, "tudi misliti in živeti drugače", šele to pa po njegovem prepričanju omogoča učinkovito uveljavljanje ostalih pravic, je pojasnil.

Inštitutu med drugim očita še, da so širili dezinformacije, da naj bi bil sovražno nastrojen proti istospolno usmerjenim oziroma LGBTQIA+ skupnosti. Hkrati pa, da se nanj niso obrnili z vprašanji, preden so ga diskreditirali "z javno kampanjo". Česar pa od direktorice inštituta Nike Kovač tudi zaradi njenih osebnih izkušenj "s pritlehnimi diskreditacijami zoper vas" ni pričakoval. Med očitki je nanizal tudi, da so se "brez kritičnega razmisleka pustili instrumentalizirati določeni manjšinjski politični opciji, ki je našla način, da poruši integriteto postopka v DZ v teku".

V Inštitutu 8. marec so se odzvali, da je njegov zapis oblikovan "na podlagi neresničnih govoric, nezavedanja vloge civilne družbe v javnem življenju in odgovornosti do javnosti, ko kandidiraš za eno najodgovornejših javnih funkcij".

Odzvali so se na stališča, ki so bila javno reprezentirana kot stališča kandidata za ustavnega sodnika glede pravice do splava, so zapisali. Ta pa je po njihovem prepričanju v nasprotju s konceptom svobode odločanja o rojstvu otrok, kot je zapisano v ustavi in kot ga v inštitutu aktivno branijo.

"Stališče gospoda Keršmanca je očitno, da lahko ustavno sodišče javno financiranje omeji ali pa ga celo v celoti odpravi za določene primere," so zapisali. Ob tem pa so opozorili, da je omejevanje financiranja splava iz javnih sredstev eden od načinov prek katerega neokonzervativne organizacije po vsem svetu napadajo in spodkopavajo svobodo odločanja žensk. In je zato v nasprotju s stališči inštituta "in namenom ustavodajalca ob pisanju ustave", za katera si prizadevajo tudi v sklopu vseevropskega gibanja My Voice. My Choice.

Ob tem pa so zavrnili, da bi o Keršmancu širili druge informacije, med njimi tudi o njegovih stališčih glede LGBT oseb. Prav tako so zatrdili, da pred objavo njihovega stališča niso bili v stiku z nobeno politično stranko ali da bi nanje vplival kdo drug. Menijo, da je Keršmanc tudi s temi pismi "dokazal, da je neprimeren za ustavnega sodnika".

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je Keršmanca za ustavnega sodnika predlagala potem, ko je ugotovila da kandidatka Barbara Kresal ne uživa zadostne podpore. Keršmanc je bil za kandidata potrjen tudi na mandatno-volilni komisiji DZ.

Nato so predstavitvi v poslanskih skupinah iz SD in Levice predsednici sporočili, da zaradi nekaterih stališč, tudi glede pravice do splava, ne uživa njihove podpore. Predsednica je zato predlog za njegovo imenovanje umaknila in kot kandidatko znova predlagala Kresal, ki je bila nato za ustavno sodnico tudi izvoljena.

Predsednica je sicer zaradi spreminjanja stališč koalicije ob umiku kandidature Keršmanca sporočila, da obžaluje takšen odnos do kandidatov. V njenem uradu pa so med drugim poudarili predsedničine besede, da kandidatke ali kandidata, ki bi nasprotoval pravici do splava, nikoli ne bi predlagala.

Keršmanc je sicer menil, da je bil za umik njegove kandidature in preverjanje politične podpore pristojen DZ in ne predsednica republike. Zato je želel, da se DZ do njegovih procesnih pravic opredeli v pravnem smislu. V tokratnem javnem pismu pa je zapisal, da pravnih sredstev glede postopka kandidature za ustavnega sodnika ne bo uveljavljal, izvoljenim kolegom pa želi "veliko uspeha in modrih misli ter pokončne drže pri njihovem delu".