"Z interventnim zakonom želimo dati gospodarstvu in zaposlenim jasen signal, da je država tu in da odgovarja na njihove potrebe, da bo poskrbela zanje v tem težkem času," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril minister.
Na kritike samozaposlenih in organizacij, ki jih predstavljajo, da odlog plačila socialnih prispevkov ni prava rešitev, je odgovoril, da gre le za prvi ukrep. Po njegovih besedah bodo kmalu sledili novi "v sklopu korona paketa, ki bo zaobjel širše področje", kot je že napovedal premier Janez Janša.
Sicer pa bo odlog socialnih prispevkov za samostojne podjetnike brez zaposlenih, ki ga za april, maj in junij letos predvideva interventni zakon, za državne blagajne pomenil okoli 27 milijonov evrov manj prilivov mesečno, je povedal.
Te odložene prispevke bodo morali zavezanci povrniti najpozneje v dveh letih - v enkratnem znesku ali obročno.
Cigler Kralj je ob tem navedel, da v povezavi s tem ukrepom ne prejemajo le kritik, temveč tudi pozitivne odzive, češ, da gre za "pravilen prvi korak", ki bo preprečil morebitne izvršbe.
"Razmere so zelo zahtevne, tega se zavedamo, kot minister za delo pa bi rad pozval delodajalce, da zdaj ne sprejemajo prenaglih odločitev, predvsem gleda statusa zaposlenih. Naša prioriteta je, da se proizvodne verige ne pretrgajo in da se ohranijo delovna mesta," je še poudaril.
Minister sicer verjame, da bomo na podlagi ponoči sprejetih ukrepov v DZ ter "če bomo stopili skupaj in upoštevali vsa navodila vlade", "ta virus premagali in iz teh razmer izšli bolj povezani in močnejši".
Interventni zakon, pripravljen s ciljem blažiti posledice epidemije koronavirusa, sicer predvideva pomoč države tistim delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene.
Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek.
Delavci bodo lahko na čakanje napoteni največ za tri mesece. Delodajalec se bo moral ob tem zavezati, da bo njihova delovna mesta ohranil še najmanj šest mesecev po tistem, ko jih je napotil na čakanje.
Hkrati zakon predvideva pomoč samozaposlenim, in sicer v obliki odloga plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Odložene prispevke bodo dolžni poravnati najpozneje do 31. marca 2022.
Prav ta ukrep pa je močno razjezil samozaposlene. Pobuda, da bi se odložilo njihovo plačevanje prispevkov, ni pomoč, temveč zadolževanje, ki vodi v bankrote, svarijo in opozarjajo pred socialnim zlomom.
V peticiji, ki je zaokrožila po spletu in jo je podpisalo več tisoč ljudi, samozaposleni za čas trajanja epidemije sicer predlagajo dve rešitvi: oprostitev plačila obveznih socialnih prispevkov tistim, ki bodo letos zaslužili manj kot 20.000 evrov, in pomoč tistim, ki so ostali povsem brez sredstev za preživetje in so v preteklem mesecu zaslužili manj, kot znaša neto minimalna plača.
