Cerar je na novinarski konferenci po srečanju s Stoltenbergom poudaril, da Slovenija letos in prihodnje leto ne bo več krčila sredstev za obrambo, v letu 2017 in kasneje pa se bodo ti izdatki začeli postopno zviševati, in sicer za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto. Slovenija trenutno za obrambo namenja manj kot odstotek BDP.

Kot je dejal Cerar, ima Slovenija resen namen prestrukturirati velik del sredstev, ki jih namenja za obrambo, saj trenutno premalo vlaga v modernizacijo, investicije in razvoj.

Stoltenberg je pozdravil slovenske zaveze glede povečanja deleža BDP, namenjenega za obrambo, in pohvalil slovenski prispevek v Natovih misijah po svetu, pri čemer je izpostavil Kosovo in Afganistan.

"Nato ima koristi, ker ima Slovenijo za zaveznico, in seveda ima tudi Slovenija koristi od kolektivne obrambe in kolektivne varnosti, ki zagotavlja Nato," je poudaril prvi mož zavezništva.

Spomnil je, da so se članice zavezništva lani na vrhu v Walesu zavezale, da bodo prenehale zmanjševati obrambna sredstva in njihov delež v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, če bo to omogočala gospodarska rast. "To ne bo lahko in se ne bo zgodilo čez noč," je priznal. Je pa izrazil zadovoljstvo, da vse več držav članic napoveduje povečanje obrambnih izdatkov.

Cerar je v pogovorih izrazil odločno podporo članstvu Črne gore v Natu in se zavzel, da bi ta država že do konca leta postala članica zavezništva. "To bi prineslo precejšno stabilnost v do neke mere destabilizirano regijo in okrepilo našo obrambno zvezo," je prepričan.

Ocenil je, da Zahodni Balkan potrebuje tako pozornost Slovenije kot tudi EU in Nata, države v regiji pa morajo imeti realno možnost, da se bodo postopoma vključile v unijo in severnoatlantsko zavezništvo, ko bodo za to izpolnile pogoje.

Tudi Stoltenberg je poudaril, da mora Nato ostati prisoten na tem območju, kjer je bil od 90. letih prejšnjega stoletja narejen velik napredek. Glede povabila Črni gori v zavezništvo je dejal, da bo odločitev sprejeta na zasedanju zunanjih ministrov v decembru. "Črna gora zelo dobro napreduje pri pomembnih vprašanjih, na primer vladavini prava, obrambnih investicijah, reformi obveščevalnega sektorja," navedel.

Cerar in Stoltenberg sta spregovorila tudi o trenutnih kriznih žariščih in varnostnih vprašanjih, med drugim o ukrajinski krizi, grožnji skrajne Islamske države in migracijah.

Stoltenberg je poudaril, da se mora Nato prilagoditi na nove in spremenjene varnostne okoliščine, pri čemer je omenil grožnjo Islamske države, nasilje v Iraku, Siriji in Severni Afriki, rusko pripojitev Krima in destabilizacijo vzhoda Ukrajine. "Mi se temu prilagajamo, naše sile so bolj pripravljene in Slovenija pri tem sodeluje," je dejal.

Generalni sekretar Nata je pozdravil tudi današnji dogovor o Grčiji. "To je pomembno za Grčijo, EU in Evropo, pa tudi za Nato in vse nas," je poudaril in dodal, da ne gre samo za vprašanje stabilnosti in blaginje, temveč tudi za varnost.

Stoltenberg se je v nadaljevanju svojega prvega obiska v Sloveniji v funkciji generalnega sekretarja zavezništva srečal tudi predsednikom republike Borutom Pahorjem, na programu pa ima še srečanje s predsednikom DZ Milanom Brglezom in ogled Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah na Gorenjskem.

Objavljamo sporočilo kabineta predsednika vlade:

Premier dr. Cerar: Slovenija je in bo ostala zanesljiva partnerica v zvezi Nato

Ljubljana, 13. julij 2015 – Na uradnem obisku v Sloveniji se je danes na vabilo predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja mudil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Predsednik vlade in generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva sta se v pogovorih osredotočila na naslednji vrh zveze Nato v Varšavi, kjer bo govora o nadaljnjem sodelovanju med zaveznicami. Del pogovora sta namenila tudi izpolnjevanju oziroma nadaljnjim zavezam Republike Slovenije do zveze Nato, pri čemer je slovenski premier povedal, da bo Slovenija v prihodnjih letih zajezila zmanjševanje svojega obrambnega proračuna in bo v skladu z zmožnostmi ta sredstva postopno povečevala. Posvetila sta se tudi širitvi zavezništva na Zahodni Balkan s poudarkom na kandidaturi Črne gore, ki je trenutno najbolje pripravljena na vstop v zavezništvo. Prav tako sta se posvetila nekaterim najbolj perečim mednarodnim izzivom.

Predsednik slovenske vlade in generalni sekretar zveze Nato sta na današnjih pogovorih v Ljubljani največ pozornosti posvetila izdatkom za obrambo, ki so se v preteklih letih zaradi krize, ki je doletela tudi Slovenijo, precej zmanjšali. Premier dr. Cerar je ob tem zagotovil, da bo Slovenija v prihodnjih letih v skladu z zmožnostmi ta sredstva postopno povečevala.

Kot je dejal, Slovenija letos in prihodnje leto ne bo več krčila sredstev za obrambo, v letu 2017 in pozneje pa bo začela te izdatke postopno zviševati, in sicer za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto. Slovenija namreč trenutno za obrambo namenja manj kot odstotek bruto družbenega proizvoda. Pri tem je premier pojasnil, da namerava Slovenija prestrukturirati velik del sredstev, ki jih namenja za obrambo, saj je trenutni vložek v modernizacijo, investicije in razvoj prenizek.

Generalni sekretar Nata je pozdravil slovenske zaveze glede povečanja deleža obrambnega proračuna. Prav tako je pohvalil prispevek Slovenske vojske v misijah zavezništva po svetu s poudarkom na misiji v Kosovu in Afganistanu. »Nato ima koristi, ker ima Slovenijo za zaveznico, in seveda ima tudi Slovenija koristi od kolektivne obrambe in kolektivne varnosti, ki zagotavlja Nato,« je ocenil generalni sekretar zavezništva.

Ob tem je spomnil, da so se članice na lanskem vrhu v Walesu zavezale, da bodo prenehale zmanjševati obrambna sredstva, ter da bodo njihov delež v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, če bo to omogočala gospodarska rast.

Slovenski premier dr. Cerar se je tako kot v vseh pogovorih z evropskimi predstavniki tudi v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze Nato odločno zavzel za podporo članstvu Črne gore v zavezništvu, že do konca tega leta, v kolikor bi to bilo mogoče. Pri tem je predsednik slovenske vlade izrazil prepričanje, da bi to »prineslo precejšno stabilnost v do neke mere destabilizirano regijo in okrepilo našo obrambno zvezo«.

Zahodni Balkan namreč potrebuje tako pozornost Slovenije kot tudi EU in Nata, države v regiji pa morajo imeti realno možnost, da se bodo postopoma vključile v EU in severnoatlantsko zavezništvo, ko bodo za to izpolnile pogoje, je še ocenil premier.

Tako se je tudi generalni sekretar Stoltenberg strinjal, da mora Nato ostati prisoten v regiji, kjer je bil od 90. letih prejšnjega stoletja narejen velik napredek. Glede povabila Črni gori v zavezništvo je pojasnil, da bo odločitev sprejeta na zasedanju zunanjih ministrov decembra. »Črna gora zelo dobro napreduje pri pomembnih vprašanjih, na primer vladavini prava, obrambnih investicijah, reformi obveščevalnega sektorja,« je dodal.

Sogovornika sta se dotaknila tudi izzivov, s katerimi se sooča zavezništvo z Vzhoda ter južnega Sredozemlja, med drugim o ukrajinski krizi, grožnji skrajne Islamske države in migracijah. Kot je izpostavil Stoltenberg, se mora Nato prilagoditi na nove in spremenjene varnostne okoliščine, kot so grožnja Islamske države, nasilje v Iraku, Siriji in Severni Afriki, ruska pripojitev Krima in destabilizacija vzhoda Ukrajine. Obenem je pozdravil današnji dogovor vrha območja evra o Grčiji in dodal, da ne gre samo za vprašanje stabilnosti in blaginje, temveč tudi za varnost.