Premier je v današnji predstavitvi prioritet vlade v DS spomnil, da je vlada ob poteku socialnega dialoga začela s pripravo in izvajanjem ukrepov za stabilizacijo javnih financ.
Pri tem je zagotovil, da vlada tega ne počne zato, ker bi želela ugajati Evropski komisiji ali komu drugemu. Odločnost pri zmanjševanju primanjkljaja in drugih ukrepih po Cerarjevih besedah izhaja iz prepričanja, da moramo javne finance spraviti v red zaradi interesov naše države: naše stabilnosti, gospodarske rasti in okrevanja, povečanja zaposlenosti, izboljšanja socialnih razmer in zagotavljanja uspešnega trajnostnega razvoja.
Zato moramo že sedaj narediti vse, kar je nujno, razumno, mogoče in smiselno, da spravimo prihodnje leto proračunski primanjkljaj pod tri odstotke ter preprečimo nadaljnje hitro naraščanje javnega dolga, je poudaril Cerar.
Kot je dejal, želi socialnim partnerjem zagotoviti, da bo vlada tudi upoštevaje prejete pobude in pripombe predstavnikov sindikatov in gospodarstva oblikovala optimalen načrt ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja na vzdržen način.
Premier je še poudaril, da spoštuje in ceni vse konstruktivne napore, ki jih te dni predstavniki vlade in socialnih partnerjev vlagajo v usklajevanje stališč, ki naj pripeljejo do sklenitve socialnega sporazuma.
"Kolikor bomo znali skozi socialni in politični dialog najti čim bolj povezovalne točke, večkrat v v obliki kompromisov, toliko močnejši bomo pri preseganju krize," ocenjuje premier.
Spomnil je, da želi vlada krizo preseči tudi z vzpostavitvijo pogojev za stabilno gospodarsko rast. BDP lahko po njegovem mnenju spodbudimo z odpravo finančnega krča, prestrukturiranjem podjetij, izboljšanjem korporativnega upravljanja, privatizacijo, tujimi neposrednimi naložbami in sistematičnim pristopom za pospeševanje konkurenčnosti.
Ob tem je omenil tudi veliko dilem glede privatizacije. Po njegovih besedah je odgovornost vlade, da zaščiti nacionalne interese in okrepi verodostojnost države. Pomembno je, da Slovenija vlagateljem sporoča, da je kredibilna in stabilna država, v kateri so investitorji dobrodošli, je poudaril.
Zaustavitev privatizacije bi po Cerarjevih ocenah pomenila "resen zasuk v naših prizadevanjih za nadaljnjo krepitev gospodarskega okrevanja, pomenila bi resen dvom, da sploh s čim mislimo resno". Zato se bo Cerar zavzel za to, da pristojne institucije nadaljujejo s privatizacijskimi postopki s spoštovanjem danih zavez in skrbjo, da se privatizacija izvaja transparentno, z novimi lastniki podjetij, ki bodo krepili razvojni potencial in ohranjali ali povečevali zaposlenost.
Poudarja pa, da se je treba v nadaljevanju, ko bo zaključen proces prodaje podjetij z obstoječega seznama, nadaljnjega procesa privatizacije lotiti strateško, tudi s premislekom o tem, kaj od našega premoženja je smiselno obdržati v državni lasti.
V zvezi s potrebnimi ukrepi za poplavno varnost, na katere je opozoril vodja interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev Peter Vrisk, je Cerar dejal, da je protipoplavna varnost pri vrhu vladnih prioritet. Prav tako je po njegovih besedah pri vrhu izboljšanje železniškega sistema oziroma projekt gradnje drugega tira, ki ga je nedavno predstavil predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. A o podrobnostih gradnje, kot pravi, ne bo govoril, dokler ne bo imel na mizi vsega potrebnega, saj ljudem ne želi dajati lažnega upanja.