Cerar. Resno se sprašujem, kako da o Telekomu ni sposoben odločiti SDH sam

Premier Miro Cerar je v prvem odzivu izrazil presenečenje nad odločitvijo nadzornega sveta in zagotovil, da bo vlada odigrala svojo vlogo. Kasneje ob robu odprtja predora Markovec pa je poudaril, da situacija s Telekomom Slovenije jasno kaže na to, da t.i. neodvisna institucija SDH, ki v tem primeru prelaga odgovornost na vlado, nujno potrebuje temeljito prenovo.

"Zaradi te, polovične neodločitve proti SDH seveda ne bomo ukrepali neposredno. Mislim, da situacija dovolj govori sama zase," je dejal in spomnil, da se je ravno zaključil javni razpis za nove nadzornike SDH.

Ponovil je, da je skrajno nenavadno, da je zadeva sploh prišla na vlado, in pojasnil, da naj bi vlado kot skupščino SDH za končno odločitev zaprosili zaradi vprašanja poroštev države in vprašanja, ali gre za strateškega investitorja.

"Res se sprašujem, kako to, da o takih, tudi strokovno obarvanih vprašanjih, ni sposoben odločiti SDH sam. To kaže na precej nenavadno situacijo," je bil kritičen premier Cerar.

Skupščino SDH sicer skliče uprava holdinga, predsednik njegove uprave Matej Pirc pa je napovedal, da sklic pričakuje v šestih dneh. Cinven, ki je edini oddal zavezujočo ponudbo za okrog tričetrtinski delež v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, je sicer v sredo sporočil, da pričakuje odločitev prodajalcev do 10. junija.

Medtem ko je bil predsednik vlade nad odločitvijo presenečen, pa je finančni minister Dušan Mramor dejal, da "to ni ravno v skladu s tistim, kar je bila logika ustanovitve SDH". Strokovna odločitev se zdaj prelaga na politično, je povedal. Državni sekretar na ministrstvu Metod Dragonja je po drugi strani zagotovil, da je bila odločitev sprejeta ne toliko zaradi vsebinskih vidikov, temveč zaradi še odprtih in zelo zahtevnih pravnih vprašanjih v zvezi s tem poslom. Teh nadzorniki SDH, tudi zaradi odškodninske odgovornosti, niso mogli pokriti in so to odločitev prepustili skupščini, je dodal

Ni pa želel nastalega položaja komentirati podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, ki je bil včeraj na obisku v Sloveniji. Kot je dejal, Evropska komisija ne komentira podrobnosti privatizacijskega procesa posameznega podjetja. To je po njegovih besedah vprašanje za slovensko vlado. "Komisija pozdravlja namero vlade in seznam 15 podjetij (za privatizacijo), tudi Telekoma, vendar se mora vlada odločiti, kako naprej," je dejal.

Ostrejši so bili v odzivih nekateri poznavalci. Finančna analitika Matej Tomažin in Sašo Stanovnik ocenjujeta, da se s tem, ko bo o prodaji Telekoma Slovenije odločala vlada kot skupščina, prelaga odgovornost. Tomažin meni, da to ni dobra popotnica za druge postopke privatizacije.

"Očitno je, da je nadzorni svet samo posredoval vroči kostanj naprej. Lahko bi rekli, da nihče noče prevzeti odgovornosti za kakršnokoli odločitev. To ni dobra popotnica za nadaljnje privatizacijske postopke, saj bodo vsi kupci lahko zahtevali dodaten diskont. Slovenija zaradi tega izgublja na ugledu," je ocenil nekdanji prvi mož KD Skladov Tomažin.

Vodja oddelka analiz v družbi Alta Invest Stanovnik pa je dejal, da se odločitev očitno prelaga, saj si redko kdo želi biti izpostavljen kot tisti, ki je zadnji in ki je s tem dokončno sprejel ali zavrnil prodajo Telekoma. Stanovnik sicer poudarja, da bi morala biti odločitev glede prodaje ekonomska, ne politična - "od ideologij in populizma je bilo v zgodovini največ gorja".

Še bolj oster je bil vodja Deloitte Slovenija Yuri Sidorovich. Ta pravi, da odločanje nadzornega sveta SDH kaže na neučinkovitost korporativnega upravljanja pri nas. "A ni to odličen primer nesposobnosti upravljanja," je bil kritičen Sidorovich. Meni, da se s tem smeši ljudi, in se sprašuje, ali smo resna država.

Predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa se je medtem vprašal, s kakšnim potrdilom, da lahko upravlja z naložbami, se bo moral SDH s potencialnimi kupci pogovarjati v postopkih prodaje. Menil je, da je država s tem, ko je SDH odločitev preložil na vlado, poslala zelo slab signal.

Tudi v delu opozicije so bili ostri. Podpredsednik NSi Jožef Horvat je tako rekel, da je SDH "padel na izpitu". SDH je bil ustanovljen kot apolitični holding, ki bo upravljal z državnim premoženjem, zdaj pa ključno odločitev vrača politiki, je nadaljeval.

Po ocenah poslanca SDS Marka Pogačnika pa je odločitev nadzornega sveta SDH, da končno presojo o prodaji Telekoma Cinvenu preda vladi kot skupščini, pravilna. Vlada bo morala sprejeti politično odločitev. Kot pravi Pogačnik, uprava SDH predlaga prodajo Telekoma Cinvenu, zato pričakuje, da bo vlada sledila stroki.

Tudi v ZaAB se jim zdi prav, da končno odločitev o prodaji Telekoma sprejme vlada. Na ministrih in predsedniku vlade je torej, da presodijo, ali je trenutni kupec res strateški partner in ali gre za primerno ceno, meni predsednica Alenka Bratušek.

V dveh koalicijskih strankah so mnenja deljena. Odločitev nadzornega sveta se zdi prvaku SD Dejanu Židanu razumna. Člani vlade bodo odločitev po njegovem mnenju lahko sprejeli na transparenten način in zanjo sprejeli tudi odgovornost, je poudaril Židan. "Tudi volivci bodo ocenjevali, ali delujemo v skladu s tem, kar smo obljubljali pred volitvami," je pojasnil Židan. V SD trdijo, da Cinven kot sklad ni strateški partner, zato mu niso naklonjeni. Je pa Židan dejal, da koalicijskih partnerjev ne bodo izsiljevali.

Prvak DeSUS Karl Erjavec pa ocenjuje, da si nadzorniki SDH niso zaslužili plače. Sicer pa bo za DeSUS ključna ocena, ali je Cinven strateški kupec. Če bodo podatki pokazali, da je, bodo s prodajo soglašali, sicer pa ne. Tako za zdaj odločitve članov vlade iz vrst DeSUS ni mogoče napovedati, vsekakor pa odločitev po besedah vodje poslanske skupine Franca Jurše ne bo preprosta.

V ZL, kjer so ves čas proti prodaji Telekoma, se z odločitvijo medtem strinjajo. Vodja poslancev ZL Luka Mesec odločitev ocenjuje kot edino pravilno. Pred vlado je po njegovem mnenju test, ali se bo držala obljub, da strateških podjetij ne bo prodajala. "Pri tej odločitvi se bo pokazalo, koliko je Miro Cerar mož beseda," pravi.

Eden od glavnih kamnov spotike pri prodaji Telekoma je sicer vprašanje strateškosti Cinvena kot vlagatelja. Strateškega in portfeljskega vlagatelja po Pirčevih ocenah ne gre enoznačno kategorizirati. Kot pravi, ni nujno, da portfeljski vlagatelj ne bo vlagal v nova znanja, ne bo odpiral novih trgov, ne bo vlagal v razvoj, ne bo povečeval števila zaposlenih. Prav tako ni nobenih zagotovil, da bo to počel strateški vlagatelj, je dodal.