Cerar je danes napovedal, da bo Slovenija, če se tok migrantov v Evropo ne bo zmanjšal, okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo. Ob tem je poudaril, da meje ne bodo zapirali, ampak bodo vzpostavili nadzor tam, "kjer je to nujno potrebno", da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke.

Zdi se mu namreč zaskrbljujoče, da val migrantov, ki prihaja v Evropo, ne pojenja. Cerar namreč ugotavlja, da se nadzor na zunanjih mejah EU še ni vzpostavil, kar je bila tudi ena od zavez z mini vrha EU-Bruselj.

Cerar je zatrdil, da v vladi ta hip delajo vse, kar morejo, da bi kljub begunski krizi in obremenitvam, ki jih ima ta za javne finance, uspeli obdržati javno-finančni primanjkljaj pod tremi odstotki. Na podlagi zahteve Slovenije v EU potekajo določena pogajanja, Slovenija pa pričakuje dodatna sredstva poleg vseh že predvidenih postavk, je še dejal.

Premier hkrati zavrača nekatere očitke, da se z begunci v Sloveniji ne ravna dovolj humano in solidarno. Cerar sicer ne dvomi, da pri tako velikem dotoku ljudi prihaja do posameznih težav, ne pristaja pa na to, da bi te posamične težave posploševali v smislu, da se Slovenija ne trudi, in da tisti, ki sodelujejo pri oskrbi beguncev, v to ne vlagajo maksimalnih naporov.

Avstrija je medtem v Špilju na meji s Slovenijo vzhodno od sprejemnega centra postavila bodečo žico. Avstrijski organi naj bi se za postavitev bodoče žice odločili, ker so številni begunci poskušali prek avtoceste, ki je v bližini starega mejnega prehoda Špilje, vstopiti v Avstrijo.

Bo pa begunska kriza glavna tema sredine izredne seje DZ. Na njej bodo namreč poslanci obravnavali predlog priporočil vladi v zvezi z razmerami na meji s Hrvaško. Odločali bodo še o vladnem predlogu spremembe zakona o delu v policiji ter o zahtevi za mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o vprašanju begunske krize.

Dnevni red bo po vsej verjetnosti razširjen še s predlogom zavrnitve razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. Dopolnitev namreč vojski pri varovanju meje podeljuje dodatna pooblastila. Na predlog Radia Študent pa se je začel referendumski postopek.

Da je zakonodajalec v dopolnitvi predvidel ustrezne varovalke pred zlorabami pa je danes varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer zagotovila obrambna ministrica Andreja Katič. Varuhinja je namreč obiskala ministrstvo, beseda pa je tekla o aktualnem dogajanju.

V Alternativni akademiji in Odboru za pravično in solidarno družbo medtem opozarjajo na nevarno naraščanje sovraštva in nestrpnosti do beguncev v Sloveniji. Ker so prepričani, da bi morali politiki izpolniti svojo moralno dolžnost, pozivajo predvsem predsednika republike in premierja, da obsodita vse oblike sovražnega govora.

V sprejemnih in namestitvenih centrih je bilo ob 18. uri nekaj več kot 4100 tujcev, v Avstrijo pa je danes odšlo že več kot 6100 prebežnikov. Najbolj obremenjena točka ob izstopu iz Slovenije je namestitveni center v Šentilju. Tam se dnevno izmenja več tisoč ljudi. Po zagotovilih pristojnih je za vse, ki pridejo tja, na voljo možnost počitka, hrana in zdravstvena oskrba, težava je le, če se jim mudi naprej v Avstrijo in nato obtičijo na prostem tik pred mejo.

Med prebežniki je veliko takih, ki nimajo osebnih dokumentov. Natančnega podatka o tem, koliko jih je brez dokumentov, na policiji za STA niso vedeli povedati. So pa za Dnevnik dejali, da naj bi jih bilo po njihovih grobih ocenah med 30 in 40 odstotki.

Od 17. septembra do vključno 2. novembra je za priznanje mednarodne zaščite sicer zaprosilo 64 ljudi, od tega 23 državljanov Iraka, 13 državljanov Irana, 12 državljanov Kosova, sedem državljanov Afganistana, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Kameruna, Maroka, Sirije, Srbije in Turčije.

V podporo policiji in civilni zaščiti je danes na terenu več kot 700 pripadnikov Slovenske vojske. Z vojaškimi vozili so skupaj prevozili več kot 125.000 kilometrov. Vojaške kuharske ekipe so pripravile in razdelile več kot 70.000 toplih obrokov, so sporočili iz Slovenske vojske.

Slovaška vlada je danes odločila, da bodo v Slovenijo poslali 20 policistov. Slovenskim policistom pa pomaga že 20 policistov iz Litve, osem iz Avstrije in pet iz Nemčije. Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, pa zaradi trenutnega nekoliko bolj umirjenega stanja in kadrovske pomoči vojske in finančne uprave zasebnih varnostnih služb zaenkrat niso vključili.

V sredo na teren prihaja tudi prvih 15 ljudi, ki so jih v okviru javnih del zaposlili za oskrbo beguncev.