Horvat je v vprašanju premierju ob začetku zasedanja DZ izpostavil, da slovenske državljane in gospodarstvo močno vznemirja ideja o t. i. mini schengnu, ki naj bi nastajal v jedru Evrope in iz katerega naj bi bila Slovenija izključena. Cerarja je zato vprašal, kaj namerava narediti, da Slovenija ostane v schengnu in da se ideje o mini schengnu utiša.
A Cerar je te pomisleke odločno zavrnil. Kot je poudaril, je idejo o mini schengnu težko utišati, saj te ideje pravzaprav ni, "vzpodbujate jo vi in nekateri mediji".
Kot je pojasnil, se je ta ideja novembra iz notranjepolitičnih razlogov razširila med nekaterimi politiki na Nizozemskem. Cerar se je, kot je dejal, na to nemudoma odzval in preveril, za kaj gre, nakar je dobil zagotovila, med drugim osebno s strani nizozemskega kolega, da te ideje dejansko ni, da nikoli ni zaživela v nekih resnih razpravah, da je v bistvu "popolna izmišljotina".
Tudi v kasnejših dneh in tednih se je potrdilo, da ideje mini schengna dejansko ni. Je pa medtem, kot je spomnil Cerar, res prišlo do ločenega srečanja sedmih držav EU, ki so glavna destinacija za begunske tokove, in to je znova vzpodbudilo sume, da se te države dogovarjajo o mini schengnu.
A to se je izkazalo "za povsem neresnično", je zatrdil premier. Te države so se ločeno sestale zgolj zato, ker so kot države destinacije za migrante soočene z istim problemom, še posebej v luči zahtev določenih držav, kot je Turčija, ki terjajo dodatne preselitve več sto tisoč ljudi v Evropo.
"Ni šlo za nobene formalne pogovore, za nič, kar bi ogrožalo normalen potek dela Evropskega sveta in Evropske unije in še najmanj za kaj takega, kar bi bilo podobno mini schengnu."
Obenem je premier ponovil, da Slovenija v danih razmerah schengenska pravila izvaja optimalno, kar nam priznavajo tudi v EU. To, kot je spomnil, dokazuje tudi dejstvo, da je Evropska komisija pred dnevi Italijo, Malto, Grčijo in Hrvaško - ne pa Slovenije - pozvala k spoštovanju schengenskih pravil glede registracije migrantov.
"Slovenija je v schengnu, bo v schengnu in izpolnjuje svoje dolžnosti," je poudaril in zatrdil, da nas nobena država iz schengna "ne izloča in nas ne želi izločati", ampak da z njimi dobro sodelujemo pri nadzoru migrantskega toka.
Glede postavljanja ograje na meji z Avstrijo je premier znova pojasnil, da bi se Slovenija - če bi Avstrija želela z ograjo zapirati ali blokirati mejo, kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom schengna - zelo ostro odzvala. A te potrebe ni, saj gre le za nekaj kilometrov usmerjevalne ograje, je pojasnil.
O škodi
Slovenija zaradi migrantskega toka ni utrpela večje materialne ali druge škode, pravi Cerar. Kot je zatrdil v odgovoru na poslansko vprašanje, država tudi v tem obdobju beleži gospodarsko rast, vedno več zanimanja je tujih investitorjev, država je napredovala tudi na lestvicah konkurenčnosti.
Poslanke in poslanci so današnjo sejo kot navadno začeli s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju. Poslanec SDS Branko Grims je predsednika vlade povprašal o političnih in drugih posledicah dejstva, da je Avstrija na naši severni meji začela postavljati ograjo. Poslanec SDS namreč meni, da je to nezaupnica dejanjem vlade, saj ta schengenskih predpisov ne izvaja v celoti.
Premier je zagotovil, da vlada svojo nalogo nadzora na meji izvaja vzorno in da ji to priznava tudi Evropa. Slovenija pri usmerjanju migrantskih tokov po njegovih besedah ravna "zelo premišljeno", saj skrbi, da ne pride to razpršitve migrantov po državi.
Trenutno se s postavljanjem ograje pripravlja na morebitne razmere, v katerih bi morali obvladovati širše migrantske tokove. Ti bi se namreč lahko razkropili po Sloveniji, zaradi česar bi se zmanjšala varnost lokalnega prebivalstva.
Res je, da je postavljanje ovir na južni meji lahko ovira gospodarstvu, turizmu in podobnim panogam, zato Cerar upa, da jih bo mogoče čim prej tudi odstraniti. Kljub vsemu pa Slovenija v tem obdobju beleži gospodarsko rast, vedno več zanimanja je tujih investitorjev, država je napredovala tudi na lestvicah konkurenčnosti.
Nasploh pa je problem migracij evropskih in svetovnih razsežnosti, niti večje države se same ne morejo soočiti s tem, je poudaril premier. Prav tako pa nobena ograja ne bo preprečila navala desettisočev migrantov, če EU ne bo našla skupnega pristopa k omejevanju migrantskega toka.
Vlada sicer razmere na področju migrantske krize budno spremlja, stopnja ogroženosti Slovenije pa po zagotovilih Cerarja ne narašča.