Cenzura in manipulacije propadajoče STA

Zaposleni in sodelavci STA so imeli v torek zvečer prednovoletno zabavo, na kateri naj bi se vodstvo STA, ki ga vodi Bojan Veselinovič, med drugim pohvalilo z domnevno dobrimi rezultati v preteklem letu. A pregled dela v preteklem letu kaže na to, da so bili Veselinovič in ekipa pri svojem delu vse prej kot uspešni. Obiskanost spletnih stran STA namreč po uradnih raziskavah pada že vse od takrat, ko je Veselinovič z mesta odgovornega urednika na brutalen način odslovil pokojnega Boruta Meška. Ob razrešitvi je namreč obiskanost spletnih strani po raziskavi agencije Valicon presegala številko 88.000, po zadnji raziskavi pa dosega le še nekaj več kot skromnih 32.000 obiskov.

Prav tako pričakovanih rezultatov ne dosegata Veselinovičeva osrednja projekta v zadnjih dveh letih - Krog in Misli slovensko -, v katera je STA vložila precej denarja.  Spletne strani Kroga, ki naj bi objavljal vse, kar je povezano s krizo, dejansko pa služi le kot piar za vlado, ki je zanj namenila kar nekaj denarja, praktično nima obiska, enako pa je z projektom Misli slovensko. STA pri projektu Krog zato menda vztraja le zato, ker zanj prejema denar vlade, medtem ko je projekt Misli slovensko še relativno nov in si Veselinovič in njegova ekipa še ne moreta privoščiti, da bi se osmešila in relativno nov projekt že kar takoj na začetku ukinila. Edini projekt, ki je menda neletel na pozitiven odziv med naročniki, je projekt radijskih novic, ki pa je na ta račun zmanjšal obseg drugih, klasičnih, vsebin STA.

Sicer pa je STA potem, ko je bil z nje odpuščen Meško in ko je tudi Meškov namestnik in urednik notranje redakcije Uroš Urbanija odšel na vse bolj prepoznaven Multimedijski center RTV Slovenija, le še bleda senca tega, kar naj bi bila ena tiskovna agencija. Poročila z novinarskih STA znova objavlja z dve ali triurno zamudo, vse bolj opazna pa je tudi cenzura. Zato ne čudi, da nekateri ugotavljajo, da se je državna STA časovno znova vrnila nazaj pred leto 2007.

O nekateri primerih cenzure in neuravnoteženi na STA je bila javnost že obveščena, so se pa v tem času pojavili novi primeri. Pred 20. obletnico plebiscita je namreč STA objavila šest  intervjujev z akterji iz takratnega časa, ob tem pa so v notranjepolitični redakciji, ki jo vodi Veselinovičev izbranec Drago Balažič, gladko pozabili na to, da mora biti državna agencija uravnotežena. Objavili so namreč štiri intervjuje s predstavniki levega političnega pola in le dva s predstavniki desnega  pola. Na eni strani so intervjujali Milana Kučana, Spomenko Hribar, Jožeta Mencingerja in Franceta Bučarja, na drugi strani pa Lojzeta Peterleta in Toneta Jerovška.

Eklantanten primer manipulacije si je STA privoščila 7. decembra v zbirni vesti o dogajanju v zvezi z referendumom na tisti dan. Tako je v naslovu zbirne vesti novinarka Maja Oprešnik zapisala, da so novinarji RTV stopili v bran novemu zakonu. V nadaljevanju vesti je nato sicer navedla, da so to Aktiv novinarjev Televizije Slovenija, Aktivu novinarjev Radia Slovenija in Društvo novinarjev Slovenije na RTVS ob tem pa zamolčala, da je to le manjši del novinarjev RTVS in nikakor ne vsi. Proti zakonu so se namreč izrekli v sindikatu delavcev radidifuzije in tudi svet delavcev. Pri takšnemu zavajanju je zato še isti dan protestiral celo nekdanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle.

Zanimivo je bilo tudi ravnanje zunanjepolitične redakcije STA ob pobegu nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja. Ta je namreč kljub temu, da naj bi bila agencija zgled natančnosti, letališče dr. Jožeta Pučnika vseskozi navajala kot letališče Brnik, čeprav letališče tega imena nima že vsaj nekaj let. Očitno se njeni uredniki ravnajo po načelu zloglasnega Blaža Zgage, ki je letališke prav tako striktno navajal kot letališče Brnik, ker, kot je pojasnjeval, ni priznaval njegovega novega imena.