Centralni komite DNS (F571) že dela... Še veliko javnih zavez bo potrebno, da se bodo normalizirali

Razlog je silno enostaven. Redakcija je svobodomiselna in se ne misli nikomur podrejati, kaj in kako bo poročala. Še dobro so znani časi, ko so teksti, preden so šli v tiskarno, najprej romali na Tomšičevo ulico, kjer so dobili zeleno ali rdečo luč. Eden zadnjih poskusov takratnega časa je bila kolektivistična ideja Jožeta Smoleta, da bi porajajoče nove politične stranke pred četrt stoletja spravil pod streho SZDL, avantgardno vlogo bi še naprej ohranila partija. Sicer spreobrnjena, a še vedno nezmotljiva. Natančno za to si prizadeva DNS, ki bi si uzurpiral pravico, da arbitrarno odloča.

Če bi se omejil le na svoje člane, bi človek zamahnil z roko, češ naj se ravsajo in kavsajo med sabo, toda ambicije pravovernih so mnogo večje. Sprožili bi celo razpravo, kdo je (lahko) novinar, to kaže namen, da želijo novinarski ceh z zakonom regulirati. Povedano drugače. Norosti, s katero država vse bolj posega v življenje in svobodo posameznika, so se zdaj pridružili še v DNS. Te njihove zamisli, da bi se novinarji, uredniki in lastniki prostovoljno predali v roke »uredniškega foruma«, nekakšnega sveta modrecev, so najbrž samo mokre sanje, to pa ne pomeni, da niso nevarne. Zadeva se lahko hitro diametralno spremeni in vodi v samovoljno odločanje peščice posameznikov. Pri tem naj bi pomagala podporna skupina strokovnjakov, ki bo, zdaj pa pozor, »slovenskim novinarjem in urednikom na voljo za strokovno podporo pri poročanju«. Kaj naj to pomeni?  Že kar vidim take strokovnjake, razne sociologe, psihologe, samooklicane medijske strokovnjake, celo kolumniste. Se pravi, o novinarstvu bi (tudi formalno) poučevali ljudje, ki niso izkusili adrenalina uredništva, časovne stiske, pritiska in stresa zaradi redakcijskih rokov.

DNS torej ni dovolj, da bi urejalo odnose znotraj svojega društva (že zdaj njihovo častno razsodišče presoja tudi nečlane, kar je sicer bolno, ampak pustimo jim veselje lunatikov), radi bi urejali zadeve na nacionalni ravni z ekskluzivno pravico. Najbolj perverzno in čez vse pokvarjeno pa je to, da svojo kulturno, novinarsko revolucijo zganja ob tragičnem dogodku samomora mariborskega ravnatelja, katerega smrt izkorišča, da bi si podredilo ne samo novinarje in urednike, ampak tudi lastnike. Dopuščam možnost, da je ideja DNS povsem dobronamerna, ampak saj veste, da je vsaka pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni in še tako dobronameren predpis omejevanje svobode. To pa je nekaj, na kar ne morem pristati.