Štiridesetletnemu Vipavčanu je bilo septembra zaupano vodenje Nove Slovenije; v razmeroma kratkem času mu je uspelo sestaviti skupno listo še s SLS Tine Bregant in Fokosom Marka Lotriča.

Trdno verjame, da bodo na volitvah poenotili desnico, in upa, da bo prejeto število glasov izraženo v dvomestnem številu odstotkov.

Jernej Vrtovec napoveduje, da bodo nemudoma odpravili slabo zakonodajo Golobove koalicije in sprejeli zakone, predvsem glede davkov, ki bodo ljudem omogočili, da lahko od svojega dela živijo bolje.

»Konservativci v Novi Sloveniji imamo jasno barvo, vonj in okus,« zagotavlja. »Kam nas nekdo umešča, mi je vseeno, globoko pa sem prepričan, da naše vrednotno izročilo, ki ga zastopamo v političnem prostoru, predstavlja največjo normalnost.«

Jure Klobčar

Že težko čakate na volilno nedeljo?

Mislim, da jo težko čaka vsa Slovenija. Vstala je proti Golobovi vladi, da pride do slovenske pomladi.

Ste že kaj utrujeni?

Prijetno utrujen. Nočem reči, da kampanja ni zahtevna, dodatno energijo mi dajejo ljudje, ki jih srečujem na terenu po vsej Sloveniji, pa tudi pozitivna sporočila, da je smer, ki smo jo naravnali, prava. Stranke NSI, SLS in Fokus Marka Lotriča prinašajo novo upanje za normalizacijo države, pa tudi novo upanje za slovensko desnosredinsko politiko.

Veliko soočenj je za vami in pred vami. Vam ni padla odpornost?

Moja kondicija je odlična, dobro sem pripravljen na to politično »olimpijado« vsaka štiri leta.

Že pred časom in zdaj na soočenju predsednikov strank ste dejali, da boste sprejeli zakon, s katerim boste odpravili škodljive posledice zakonov prejšnje vlade. Ga imate že v predalu?

Zakon je v posameznih elementih že napisan. Na več področij se nanaša, naj najprej omenim davčna bremena. Vlada je na letni ravni za milijardo in pol dvignila davke, zaradi česar ljudje živijo slabše kot prej.

Jure Klobčar

Tu so zakoni z vseh področij – zdravstva, izobraževanja, upokojevanja, dolgotrajne oskrbe … Posledice slabe zakonodaje, ki jo je sprejela Golobova koalicija, je treba nemudoma odpraviti in sočasno sprejeti zakone, predvsem glede davkov, ki bodo ljudem omogočili, da bodo lahko od svojega dela živeli bolje.

Mar niste podoben t. i. omnibus zakon v prejšnjem mandatu kritizirali?

Bil je revanšističen.

Vaš ne bo?

Zakon Golobove vlade je povzročil niz škodljivih posledic – tudi za plače ljudi. Z novelo zakona o dohodnini smo na našo iniciativo v prejšnjem mandatu ljudem zvišali neto plače, vendar je to Golobova vlada, ki zdaj jemlje slovo, takoj razveljavila. To razvojno sestavino desnosredinske politike bomo zato takoj povrnili.

Zadnjič je prvak SDS pomahal s ključkom, na katerem ima, kot je dejal, že napisanih vrsto ukrepov nove vlade. Ste se z njim že kaj dobili, da bi se uskladili?

Ne, v teh dneh se srečujeva le na soočenjih. Naj se najprej odvijejo volitve.

Treba bo, kot ste sami dejali, delovati hitro.

Gotovo. V našem programu so zapisani vsi ukrepi in zakoni. Desnosredinske vlade so bile vedno poudarjeno vsebinsko naravnane in ne dvomim, da bo tako tudi zdaj. Ekipe za sleherno področje, ki ga bomo koalicijsko usklajevali, so pripravljene, saj je že v prvih stotih dneh treba sprejeti ključne razvojne ukrepe.

Skupna lista NSI, SLS in Fokus bo, v to trdno verjamem, na volitvah poenotila desnico. Upam, da bo prejeto število glasov izraženo v dvomestnem številu odstotkov, s čimer bomo lažje prišli do desnosredinske vlade.

Bo poslanska skupina skupne liste enotna? Greste namreč, tak je vaš slogan, »skupaj v akcijo«. Kako ste se dogovorili?

Tu ne vidim težav, za takšne podrobnosti bo čas po volitvah.

Je še kakšna druga stranka želela biti del te povezave, pa ste se ji odrekli?

Ne. Najprej smo našli skupni jezik s SLS, predvsem pri razvoju podeželja, saj si delimo enaka vrednostna izhodišča, nato pa še s stranko Fokus Marka Lotriča.

Ta ima izpostavljen gospodarski program, ki se lepo ujema z našim, saj smo vedno poudarjali prav vlogo in pomen podjetništva in gospodarstva. Skratka, sinergija tega trojčka na eni strani krepi posluh za podeželje in kmetijstvo, po drugi strani pa avtentičnost naše siceršnje skrbi za težave, s katerimi se ubadajo obrtniki, podjetniki, kmetje itd.

Ste izračunali, koliko proračunskega denarja bodo zahtevali vaši ukrepi?

Okoli 800 milijonov evrov. Proračunska pogača je pod to vlado vse manjša, iz nje pa bi radi potegnili vse več kosov ...

Mar ni vse večja?

Nominalno da, a na račun gospodarstva, ki se ga molze do onemoglosti. Pogača mora biti večja, zato pa je treba povečati produktivnost dela – še zlasti v malih in srednjih podjetjih. Mi trdimo, da jih je treba razbremeniti. Predlagamo davčne pavšale za obrtnike in storitvene dejavnosti.

Vzpostavili bomo razumen prihodkovni prag in dvignili meje povprečnih prihodkov pri polnih normirancih s sedanjih 120 tisoč na 150 tisoč evrov. Na drugi strani predlagamo višje plače za zaposlene. Prvi potreben ukrep je zato sprememba dohodninske lestvice in višanje splošne dohodninske olajšave na 8000 evrov in nato do leta 2029 na 10.500 evrov.

Že z dvigom olajšave na 8000 evrov bi se povprečna neto plača s 1769 evrov zvišala na 2000 evrov. Država bi se nečemu odrekla, da bi ljudje imeli več. S tem bi spodbudili potrošnjo in dvignili splošno blaginjo prebivalstva.

Kje dobiti na drugi strani denar? Kot rečeno, treba je dvigniti produktivnost gospodarstva. Le če bomo več ustvarili, bomo lahko tudi delili. Takoj bi zmanjšali število ministrstev, ocenjujem, da bi jih bilo dovolj največ 14, ta trenutek jih imamo 19.

Napovedujem redefinicijo financiranja nevladnih organizacij: opredelili bomo tiste, ki resnično delujejo v javnem interesu (denimo humanitarne organizacije, gasilci ...) in niso podaljšana roka leve politične opcije. Prekinili bomo z zlorabljanjem socialne države.

Ljudje, ki se trudijo in delajo, nimajo kaj dosti od naše sociale, živijo od svojega dela, medtem pa izkoriščevalci podpor, čeprav bi lahko delali, živijo od naše velikodušne socialne države.

Za socialni turizem gre tako desetine milijonov evrov. Pregledali in racionalizirali bomo javna naročila in investicije – na različnih področjih. Vem, 800 milijonov evrov ni majhen denar, navrgel sem le nekaj izhodišč ukrepov.

Sokoordinator Levice in minister za delo Luka Mesec je na soočenju predsednikov strank na Pop TV navedel primer Finske, ki da trpi za presežnim dolgom – menda prav zato, ker je desna vlada znižala davke.

Gospod Mesec rad privleče na dan zgodbo kake države. Ko so vstopili v politiko, jim je bila zgled Venezuela. Vesel bi bil, če bi tudi pri nas dosegli raven finskega standarda in plač. Neto plača je za 60 odstotkov višja kot v Sloveniji. Finska je bila zelo odvisna od trgovanja z Rusijo, zaradi agresije slednje na Ukrajino in sankcij Evropske unije pa je utrpela nemalo škode.

Za razliko od Mesca bi rad, da se dvignejo vse plače, ker se le tako lahko pohvali z višjo splošno blaginjo za vse. Cilj Luke Mesca je očitno to, da smo vsi enaki – v revščini seveda. Kot je dejala Margaret Thatcher: socializem deluje do takrat, dokler ne zmanjka tujega denarja.

Zakaj vi ne bi uvedli nepremičninskega davka, čeprav nam to na srce polaga OECD?

Mnogo nepremičnin so Slovenke in Slovenci zgradili z lastnimi rokami; ni jih malo, ki so zato delali v tujini. Nimam srca, da bi obremenil njihov življenjski oziroma družinski projekt.

To je ena plat. Saj veste, da se kar na veliko slabo obdavčeno »kšefta« z nepremičninami, cene pa gredo v nebo.

Socialisti, kot je Luka Mesec, so navajeni denar zapravljati, konservativci nasprotno s svojimi prejemki ravnajo zelo varčno in dajejo na stran oziroma vlagajo za prihodnje rodove. To temeljno razliko je treba upoštevati, ko se pogovarjamo, koga bi obdavčili.

Nekdo varčuje, si po nekaj letih kupi nepremičnino, s tem sam poskrbi za svoj dom in družino – zdaj pa bi jih Mesec in njegovi dali v davčni primež.

Na drugi strani imamo nekoga, ki ima enako plačo, pa jo na primer porabi za potovanja in svoj lifestyle. Kdor kupi nepremičnino ali jo zgradi, je državi že odštel precej davka in drugih dajatev. Tudi če gre za obnovo, plačuje račune za vsakega zidarja in druge mojstre.

Davek na nepremičnine nam predlagajo v OECD. V tej organizaciji ni socialistov.

V redu, lahko nam predlagajo. A žal se pod to vlado vedno pogovarjamo o novih davkih. To je očitno vse, kar zna in se je naučil Luka Mesec.

Kot mi je dejal pred letom profesor dr. Anže Burger v pogovoru: »Vlada bi morala načrtovati prehod s trenutnih 0,6 odstotka BDP pobranih nepremičninskih davkov na 1,8 odstotka BDP (okoli 1,2 milijarde evrov), kot znaša povprečje OECD.«

Naj pojasnim, da OECD predlaga obdavčitev celotnega premoženja in ne le nepremičnin. Saj nepremičninski davek na neki način že imamo – gre za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Težava pa je, da nimamo niti urejenih evidenc, da bi ga lahko korektno uvedli. V programu naše skupne liste tega davka ni in ga tudi ne bo!

Ključni minister v novi vladi bo minister za finance. Pripraviti bo treba celovito davčno reformo, zdajšnja vlada se je reformi na koncu odrekla oziroma jo prestavila na naslednji mandat. Naj bo finančni minister strokovnjak ali politik?

Vsak minister mora biti najprej tudi dober politik. Z avtoriteto, ne le s strokovnimi, temveč tudi z drugimi širokimi znanji in izkušnjami. Področje financ je malce specifično, finančni minister se mora obdati z dobrimi strokovnjaki, makroekonomisti; takšnimi, ki poleg splošnih problemov, v katerih se je zaradi geopolitičnih razmer znašla Evropa in celoten svet, razumejo tudi posebnosti tranzicijskega položaja Slovenije.

Jure Klobčar

Desnosredinske vlade so premogle kar nekaj vrhunskih finančnih ministrov, med njimi dr. Andreja Bajuka, ustanovitelja in prvega predsednika Nove Slovenije. Gojimo pozitivno kadrovsko selekcijo in ne bojim se, da bi tudi za ta položaj ne našli ustreznega politika in strokovnjaka obenem.

Strinjam se z vami, finančni resor je res pomemben. Razvojna desnosredinska vlada bo izvedla ambiciozno davčno reformo, ki bo ob javnofinančni vzdržnosti prinesla razbremenitev podjetništva in ljudi – višje plače za vse torej.

Včeraj ste, soočili ste se pri gospodarskih temah, delovali složno ne le z Janezom Janšo, ampak tudi z Anžetom Logarjem. Se strinjate, da brez njegovih poslancev ne bo desne vlade?

Počakajmo na volitve. Ljudje bodo odločili, kakšno vlado si želijo, s tem, koliko glasov bodo namenili posamezni stranki. Trdim, da bi bila zamenjava oblasti blagodejna za boljšo sedanjost in prihodnost države.

Bo po zmagi »razvojne koalicije« prišlo do manj blagodejnih sistematičnih čistk, kot jih napoveduje vaša konkurenca z drugega brega?

Izraz čistke, ki ga rad uporablja predsednik vlade in Svobode, mi je tuj.

Vi niste nikoli govorili o tem, da se izvajajo čistke – tudi pred slabimi štirimi leti ne, ko ste pristali v opoziciji?

Ne. Čistke so se izvajale med drugo svetovno vojno in po njej. S takšnimi grobimi izrazi resnično ne želim operirati. Slabe kadre pa je treba nadomestiti z boljšimi, seveda.

Robert Golob govori, da zdaj čisti te, zdaj one … A ena revolucija v Sloveniji je bila dovolj. S posledicami, tudi krvavimi, žal še do dandanes nismo opravili.

V novi vladi ne bo več postopanj v slogu STA in evropski delegirani tožilci med zadnjo Janševo vlado?

Naslednja vlada mora Slovenijo izvleči iz kaosa in jo utiriti v normalnost in red. Država in njeno gospodarstvo potrebujeta stabilnost, ne pa levičarskega aktivizma in zmede. Vlada mora vladati, imeti cilj, vizijo in biti pri njenem izvajanju odločna.

Volivkam in volivcem polagamo račune – tako kot zdajšnja koalicija. Verjamem, da bodo naši programi in naša odločenost prepričali dovolj ljudi, da bo prišlo do desnosredinske vlade; vlade, ki ji bo mar, kaj meni tudi gospodarstvo, vlade, ki ji ni vseeno, kakšne prejemke imajo zaposleni. Dvig življenjskega standarda je poleg vrnitve v normalnost drugi ključni izziv naslednjega mandata.

Vam bodo izkušnje z napakami prejšnje desnosredinske vlade prišle prav?

Dobre in slabe izkušnje z vodenjem katerega od ministrskih resorjev vsakomur pridejo še kako prav. O posameznih odločitvah v prejšnjem mandatu in po več kot štirih letih pa se mi ne zdi vredno izrekati se z ozirom na to, v kakšnem stanju smo zdaj. Čaka nas delo, zavihati bo treba rokave.

Se vidite kot most med bregovoma slovenske politike?

(premislek) Sem človek trdnih načel, zame dana beseda nekaj velja. Svojih vrednot ne skrivam, vesel pa sem, da desnosredinska politika uživa vse več podpore in da tudi v Sloveniji konservativna linija pridobiva vse več mladih privržencev.

Levica je šla s svojim eksperimentiranjem in zgrešenimi politikami preprosto predaleč. Ne želim postavljati mostov za ceno lastnih vrednot. Moj način življenja in načela niso naprodaj.

Sta volivcem na voljo dve prihodnosti? Imajo več kot dve možnosti izbire?

Imajo jih toliko, kolikor je kandidatov oziroma strank na volilnem lističu. Skupna lista NSI, SLS in Fokus zastopa vizijo države, v kateri se delo splača, kjer bo človek, ki dela in se trudi za to, pošteno plačan.

V temelju naše vizije Slovenije je skrb za ohranitev našega načina življenja. Radi bi živeli v državi, v kateri se ne bo treba nikomur zagovarjati že zato, ker je obrtnik, zdravnik, podjetnik, kmet …, ampak bo s ponosom dejal, da mu je delo v užitek in ga jemlje tudi kot poslanstvo.

Golobova koalicija nas je zapeljala v slepo ulico razrednega sovraštva in nas s tem potegnila v družbeno in ekonomsko nazadovanje. Na volitvah bomo te retrogradne procese ustavili.

Boste šli v koalicijo s SDS, če ne bo v njej vsaj ena levosredinska stranka?

Dejal sem že, da moje vrednote niso naprodaj. Šli bomo v koalicijo s tistimi, s katerimi si delimo programska izhodišča in spoštujejo način življenja, kot ga poznamo v Sloveniji. Težko gremo v vlado s strankami, ki so v zadnjih štirih letih državo spravile v tako nezavidljivo stanje.

Sami ste dejali, da mora Slovenija dihati s polnimi pljuči. Kaj to pomeni v kontekstu povezovanja strank mimo blokovskih delitev?

Dihanje s polnimi pljuči razumem kot priložnost, da se izkaže vsakdo, ki se trudi – ne glede na njegova svetovnonazorska oziroma ideološka izhodišča.

Ta trenutek imamo za predsednika vlade človeka, ki nekatere dobesedno zmerja, malodane kriminalizira podjetnike kot pogoltneže. Nič dosti bolje ne obravnava obrtnikov, kmetom nalaga dodatna davčna bremena, o vojni z zdravniki ne bi niti izgubljal besed.

V zadnjem času tega »sovražnega govora« od njega ne slišimo.

Ker bodo kmalu volitve, še pred mesecem pa je bilo drugače. Slovencev je premalo, da bi pustili predsedniku vlade, da med nami seje revanšizem in sovraštvo.

Polovica Slovenk in Slovencev, ki prav tako tvorijo ta polna pljuča, vendarle podpira takšno politiko in njene nosilce.

Moja politična kultura je drugačna. Sam iščem sinergije v slovenskem narodu, le tako lahko vsi skupaj napredujemo. Nikakor pa ne bo šlo z vulgarnostjo in hujskanjem, ki smo mu priča že štiri leta, kar ne nazadnje že načenja tudi temeljne nadzorne ustanove pravne države. Slovenci smo vedno zmagovali, ko smo bili enotni.

Vaš nekdanji predsednik Matej Tonin je pred leti dejal, da krščanski demokrati ne morejo biti drugo kot sredina. Ste zgrešili s pozicioniranjem stranke?

Nova Slovenija je konservativna stranka. Prispevati želimo k temu, da se vrednote in izročila, ki se prenašajo iz roda v rod, ohranijo tudi za naše zanamce. Shranimo tisto, kar je vredno in kar nam bo prišlo prav. Te vrednote niso neki bav-bav, temveč gre za univerzalne vrednote.

V zahodnem svetu jih prepoznavamo kot najboljše, kar premoremo. Zavoljo teh vrednot in našega načina življenja sem se odločil kandidirati za predsednika stranke. Z woke kulturo (prebujenstvom, op. a.) politične levice so se žal prav te vrednote znašle na udaru.

Jure Klobčar

Konservativna politična opcija v Nemčiji je lahko sredina, njeno pojmovanje pri nas pa se je izkazalo kot zgodba brez barve, vonja in okusa. Konservativci v Novi Sloveniji imamo nasprotno jasno barvo, vonj in okus.

Kam nas nekdo umešča, mi je vseeno, globoko pa sem prepričan, da naše vrednotno izročilo, ki ga zastopamo v političnem prostoru, predstavlja največjo normalnost.

Margaret Thatcher je nekoč dejala: če stojiš na sredini vozišča, te prej ali slej zbije promet z obeh strani. Treba je izbrati stran. In jaz sem jo. Politična sredina, kot jo poznajo v Nemčiji, v Sloveniji ne obstaja.

Dr. Aleš Maver meni, da lahko resničen preboj iz trenutne družbene blokade ne glede na volilni izid 22. marca prinese zgolj široka koalicija pomembnih igralcev obeh političnih blokov. Je dejanski premik, kot pravi, mogoč le ob sodelovanju strank, ki imajo za seboj največ volivcev na svoji strani političnega prostora?

Gre za klasično veliko koalicijo, kot jo poznamo v Nemčiji in Avstriji. Ne le Slovenija, tudi Evropa je močno politično polarizirana, stanje duha oziroma politične kulture je na razcepu.

Verjamem v sodelovanje, a naj vnovič poudarim: sodelovanje ob žrtvovanju vrednot pri meni ne pride v poštev. Ključna izhodišča prihodnosti države, naj omenim vprašanji nizke rodnosti in uvedbe pokrajin, pa so teme, okoli katerih bi se morala slovenska politika poenotiti prek meja političnih taborov.

V kampanji nastopate ostreje od prvaka SDS. Kot bi se nekako zmenila: on se drži malce nazaj, vi pa nekolikanj naprej, mi je prišlo na misel. V očeh vaše mame ste izpadli jezni, ste zadnjič dejali v enem od podkastov.

Moja mama in gotovo tudi druge težko prenesejo toliko laži, kot jih v eni minuti izrečejo Robert Golob, Luka Mesec in Matjaž Han. Čeprav veljam za veselega in družabnega človeka, me pa take sistematične laži in izkrivljanje resnice ujezijo.

Bi se morali držati nazaj?

Nimam težav, če me kdo vidi kot zelo energičnega in odločnega, trudim pa se nastopati čim bolj argumentirano in jasno. To je tisto, kar šteje, ne pa iskanje načinov, kako se izviti kakšnemu neprijetnemu vprašanju ali temi. Ljudje si želijo jasnosti in odločnosti.

Se maja vračate na ministrstvo za infrastrukturo?

Počakajmo na 22. marec – šele nato se bo delila volilna pogača.

Ste uživali na čelu tega resorja?

Potrudil sem se po najboljših močeh in res smo zastavili veliko projektov. Kot pravijo drugi, smo z ekipo ministrstvo kar uspešno peljali.

Meni se zdi pomembno, da notranjega ministrstva ne prevzame stranka predsednika vlade. Za to govore slabe izkušnje zadnjih dveh vlad.

Volitve bodo pokazale dejansko razmerje moči strank. Saj volivci ne pričakujejo, da si vnaprej brez njih delimo resorje – to bi bilo izrazito nepošteno. Zdaj je čas soočenja programov in argumentov, v kakšni Sloveniji želimo živeti in kdo lahko obljube tudi verodostojno izpolni. Ker poznam utrip terena, ne dvomim, da se bodo ljudje odločili za razvojno vlado v okviru desnosredinskih strank.

Dr. Niko Toš v vaši stranki ne opazi nič Frančiškovega in Leonovega. Študirali ste na teološki fakulteti, predvidevam, da se po vašem moti?

Gospod Toš bi lahko in moral prebrati še marsikatero drugo in drugačno knjigo, da bo lahko razumel papeža Frančiška. Leona XIV. bomo še spoznali.

Jure Klobčar

Kot rečeno, tradicionalno oziroma konservativno usmerjen volivec si želi jasnosti in odločnosti ter ceni občutek, da ga bo politik – pri tej vse bolj agresivni ideološki levici, ki ji gre za spreminjanje naše kulture in naših življenj – zaščitil. Pri tem se ne ozira na mnenje drugih.

Kakšen je vaš katolicizem?

V kakšnem smislu?

Je bolj spontan, naraven, ali bolj eksistencialen – tudi bogoiskateljski?

Živim tradicionalne krščanske vrednote, ki so obenem tudi občečloveške. Usmerjen sem v prihodnost, tudi zaradi mojih treh hčera. Svoj katolicizem vidim predvsem kot vero v upanje, ki nam pomaga vztrajati v težkih preizkušnjah. Ne le kot upanje v boljši jutri, ampak tudi kot upanje v sočloveka.

Kaj menite o pravkar predstavljeni izbrani rešitvi za spomenik slovenske osamosvojitve?

Da bomo kar hodili po spomeniku? Kot sem bral, bi bila tla Trga republike prepredena s talnimi lučmi ...

Še posebej v temi bi zasijale in predstavljale gibanje ljudi. To naj bi poudarilo vlogo javnosti kot nosilke simbolnega pomena prostora.

Lepo, a meni se zdi bolj v posmeh osamosvojitvi, najveličastnejšemu obdobju slovenskega naroda. Verjamem, da bo znala desnosredinska vlada spomenik zasnovati drugače.

Da ne izključuje možnosti izselitve, če se zgodi četrta Janševa vlada, je v zadnjem Reporterju dejal podpredsednik SD Luka Goršek. Vi niste tako radikalni, če se zgodi druga Golobova vlada?

Preveč rad imam Slovenijo, da bi na to sploh pomislil. Bojim pa se, če se vendarle zgodi še ena Golobova vlada, da nas bodo oni izselili, glede na to, kako slabo prenašajo drugače misleče.

Ste prisluhnili začetku dolge zvočne nadaljevanke, predvajane na anonimnem profilu Maske padajo? (Z Vrtovcem smo se pogovarjali v torek, nato pa so sledile še video nadaljevanke, op. a.)

Nimam časa. Osredotočen sem na kampanjo naše skupne liste. Sicer pa, če kdaj padejo maske, je to po volitvah.

Naj ljudje uporabljajo svojo pamet, ko bodo 22. marca obkrožali kandidata ali stranko, ali naj se naslonijo na umetno oziroma tujo pamet?

Verjamem v naravno inteligenco ljudi – tudi ko bodo izbirali lastno in skupno prihodnost. Lahko se zanesejo tudi na svoje srce, zakaj pa ne.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.