Revija Reporter
Slovenija

Katarina Keček: Če bi se punce javno izpostavile s svojimi imeni in priimki, bi dobile enako cisterno dreka na glavo, kot so jo zlili name (KOMENTAR)

Katarina Keček
1 4.967

25. avg. 2022 6:00

Deli na:

Katarina Keček

osebni arhiv

Skoraj istočasno sta se v slovenski javnosti pojavili dve različni zgodbi o spolnem nadlegovanju.

Pred štirinajstimi dnevi sem napisala članek o spolnem napadu, ki se je zgodil v dvigalu prometnega ministrstva pred 25 leti. Za izpoved sem se odločila, ker sem onkološka bolnica in te gnusne zgodbe ne mislim vlačiti na drugi svet. Ampak to je moja privatna izbira in za to imam vso pravico. Nekaj dni po mojem članku je umrl umetnik Roman Uranjek, s katerim sva se v življenju samo pozdravila, ko sva se srečala.

Kmalu zatem so se na instagramu pojavile obtožbe skupine deklet, ki so spolnega nadlegovanja obdolžila njega in nekega Dušana Smodeja, za katerega prvič slišim. Te obtožbe so baje tudi povod za Uranjekov samomor, vendar o tem ne želim špekulirati. Sama sem za to afero izvedela iz medijev nekaj dni po mojem članku, in če bi zanjo vedela prej, bi s svojo izpovedjo zagotovo počakala nekaj tednov. Zakaj? Zato, da ljudje ne bi mešali hrušk in jabolk, kar zelo radi počnejo.

To je politični konstrukt, natolcujejo zdaj desni komentatorji. Izpovedi deklet naj bi posredno obremenile nekatere člane Levice, ki naj bi prisostvovali izprijenim zabavam, Kečkova pa zdaj zato obtožuje desnico. Napačna hipoteza, ki nima nobene zveze s politiko. Oseba, ki me je napadla v dvigalu, je žal član SDS, če pa bi to bil član kakšne druge stranke, bi zapisala enako. Od vodstva vsake normalno usmerjene politične stranke pričakujem, da nemoralno osebo izločijo iz svojih krogov. Zlasti če je na javnih funkcijah in se kaže na televizijskem zaslonu.

Javno sem se izpostavila z imenom in priimkom, sem za svojimi besedami, in ko zadeva pride na sodišče, imam tudi priče, ki bodo pričale o tem dogodku.

Si predstavljate, kako uživam, ko vsake toliko na RTV gledam osebo, ki me je fizično napadla, kako se večino časa dere na druge in žuga z ne vem čim? Kot bi bila spet v dvigalu. Ne glede na to, da sem ženska iz jekla, je profesionalno plat v meni vedno streslo, zakaj nič ne naredim. Pa saj si novinarka, zapisana si resnici. Nobene zgodbe se nisi ustrašila, zakaj bi se svoje?

Obe aferi imata isti imenovalec, spolno nadlegovanje in fizični napad. Spet mnogi mešajo hruške in jabolka in to počnejo namerno. Ali zlonamerno? Eno je, če greš na zabavo, se napiješ, pa ti nekaj vržejo v kozarec in te potem barabe izkoristijo. Drugo pa je, da si trezna v službenem času z nekom v dvigalu in te ta fizično napade. Eno so hruške, drugo pa jabolka.

Še eno veliko razliko vidim. Javno sem se izpostavila z imenom in priimkom, sem za svojimi besedami, in ko zadeva pride na sodišče, imam tudi priče, ki bodo pričale o tem dogodku. Skupina deklet pa je še vedno anonimna, česar jim sploh ne zamerim. Če bi se punce javno izpostavile s svojimi imeni in priimki, bi tudi njim iz groba vlekli kosti stare mame, obkladali bi jih z lažnivkami in prostitutkami, dobile bi enako cisterno dreka na glavo, kot so jo zlili name zagovorniki patriarhalnih vrednot, člani SDS in njihovi lažnivi portali, katerim sledi kopica odškodninskih tožb. Zanje je dobra ženska samo tiha ženska..