Poleg nekdanjega predsednika uprave Časarja Luka zaradi po njihovem negospodarnega ravnanja toži še preostale tedanje člane uprave - Alda in Marjana Babiča ter Borisa Marzija. Ecoporto naj bi se ukvarjal s predelovanjem zaoljenih odpadnih voda z ladij v gorivo, Adriasole pa naj bi postavljal sončne elektrarne po strehah luških skladišč.
Uvodoma je odvetnica Luke Koper Ajda Arnol vložila pripravljalno vlogo z zahtevo za preiskavo glede neskrbnega ravnanja uprave. Zagovorniki obtoženih - poleg Časarja je bil včeraj prisoten le še Marzi - pa so temu nasprotovali.
Po besedah Časarjevega zagovornika Daniela Planinšca gre pri tem za poskus zavlačevanja, saj bi vlogo lahko vložili že dolgo nazaj. Zagovornik Alda Babiča Dejan Babič pa je opozoril, da gre šele za predkazenski postopek in da zato vloga ni relevantna. Arnolova je odvrnila, da gre za nova dejstva, ki še dodatno dokazujejo Časarjevo neskrbno ravnanje.
Časar je v svojem nastopu poudaril, da sta bila oba ekološka projekta rezultat zavezanosti Luke k usmeritvi v zeleno pristanišče, hkrati pa sta bila s finančnega vidika dobra projekta. Tako so imeli z Elektro Primorsko že podpisano pogodbo o odkupu solarne energije, iz naslova projekta Adriasole pa bi na dolgi rok Luka lahko zaslužila milijon evrov letno. Ocenil je še, da so njegovi nasledniki projekt ustavili brez utemeljenih razlogov.
Na vprašanja o tem, zakaj se je posojila družbi Adriasole pretvorilo v lastniški delež Luke, pa Časar ni dal določnih odgovorov. Navedel je, da je bil obkrožen s strokovnjaki, da se sam sicer ni ukvarjal s podrobnostmi vsakega projekta. Poleg tega je šlo za predlog strokovnih služb, ki ga je nenazadnje potrdil tudi nadzorni svet.
Večino, prek osem milijonov sredstev za projekt bi morala zagotoviti družba Altena, ki je bila 75-odstotni lastnik družbe Adriasole, njen osnovni kapital pa je znašal le 7500 evrov. Arnolovo je zato zanimalo, če je Časar kdaj dvomil, da bo Altena sposobna financirati projekt. Nekdanji prvi mož Luke pa je preprosto odvrnil, da o tem ni dvomil. Lastniška razmerja v Adriasole, kjer je Luka imela slabih 25 odstotkov, pa je Časar utemeljil s pogoji za kandidiranje na evropske projekte.
Vodja pravnega področja pri Luki Boris Jerman, ki je po naročilu kasnejšega predsednika uprave Gregorja Veselka pregledal smotrnost obeh projektov, pa je opozoril, da je imela Luka znotraj Adriasole predvsem obveznosti, ne pa tudi zadostnih možnosti odločanja. Tako je Luka ob pretvorbi posojila v lastniški delež postala 98-odstotna lastnica Adriasole, ni pa mogla odločati niti o imenovanju njenega direktorja.
Podobno je ugotavljal tudi član Veselkove uprave Marko Rems, ki je navedel, da je Luka v 11 milijonov vreden projekt vložila 2,8 milijona evrov, od tega pa na koncu ni imela nič, razen dolgov. Poleg tega je Rems dobil občutek, da je direktor Adriasole Marjan Strnad deloval predvsem kot agent dobavitelja, družbe Robotina.
Devid Palčič, prvi mož Robotine, ki je bila izvajalec del, pa je navedel, da je bil projekt tik pred dokončanjem, saj bi morali samo še pripeljati in montirati sončne panele.
Kot je pojasnil idejni oče projekta Adriasole Jože Starman, rizika pri poslu ni bilo, saj je bil zagotovljen odkup električne energije s strani države. Altena bi potrebna sredstva za realizacijo projekta vsekakor zagotovila, umanjkal pa je osnovni pogoj, to je pridobitev soglasja ministrstva za montiranje panelov na strehe luških objektov, za kar bi morala poskrbeti Luka Koper.
Kot je spomnil, je s prihodom nove luške uprave projekt zastal in se je nato dve leti delalo revizije. Veselko naj bi Starmanu kasneje priznal, da je bil pravi razlog v tem, da je imel Rems svoje izvajalce, ki so želeli prevzeti posel z luško fotovoltaiko.
Občutek, da nekdo zavira projekt, je dobil tudi direktor Adriasole Strnad, ki je dodal, da je Luka zavlačevala s podpisovanje poroštva. Kot je poudaril, jim je zavlačevanje s strani nove uprave vzelo ključni čas v letu 2009, ko bi lahko dobili najugodnejše subvencije za električno energijo.
Dokazni postopek bodo predvidoma sklenili na petkovem naroku, ko so predvidena še štiri pričanja.