Čakajoč na klub Gajo

Kljub rednemu plačevanju najemnine so pred letom dni nasilno deložirali Jazz klub Gajo, najbolj znani jaz klub v Sloveniji.

Junija je minilo leto dni, odkar so na zahtevo družbe Intertrade Ita, lastnice prostorov na Beethovnovi ulici 8 v Ljubljani, iz njih deložirali najemnika Jazz klub Gajo. Povedano drugače – pred letom dni se je začela kalvarija o dokončnem propadu znanega in prvega jazz kluba v Sloveniji, kluba z uspešno šestnajstletno tradicijo.

Zgodba ima dolgo brado. Spor med lastnikom prostorov, podjetjem Intertrade Ita oziroma njegovim direktorjem Andražem Prelesnikom, in Dragom Gajičem - Gajo, predstavnikom Jazz kluba Gajo, teče že osmo leto. Leta 2003 je podjetje Intertrade Ita prvič odpovedalo najemno pogodbo. Kot razlog prekinitve so poudarili dejstvo, da želijo prostore v prihodnje uporabljati za pisarniško delo. Vrstiti so se začeli sodni postopki, ki še danes niso pripeljali do epiloga.

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da društva, ki delujejo v skladu z javnim interesom v kulturi, brez soglasja lokalne skupnosti ni mogoče izseliti. Družba Intertrade Ita se je na to razsodbo pritožila. Po večletnem pravdanju so na drugostopenjskem sodišču prekvalificirali tožbo, ki je bila prej naslovljena na Jazz klub Gajo, v tožbo proti Dragu Gajiču kot fizični osebi.

»Leta 1994 sem na upravno enoto vložil zahtevo, da bi imeli na Beethovnovi ulici 8 jazz klub in da bi se želeli tudi registrirati kot društvo. Njihov odgovor je bil, naj počakamo, saj naj bi v Uradnem listu v kratkem objavili novi pravilnik o društvih. Svetovali so mi, naj se ne registriramo po starih pravilih, ker v kratkem ne bodo več veljala. Tako smo takrat dobili vmesni status, ki je omogočal organizacijo kulturnih prireditev. Po treh letih, leta 1997, je začel veljati novi pravilnik in takrat smo se tudi registrirali kot društvo. Po takratnem zakonu sem bil dolžan podpisati papirje kot fizična oseba. Vseh zadnjih šestnajst let sem zakoniti zastopnik društva in se podpisujem kot fizična oseba in hkrati tudi kot zastopnik društva. To je za sodišče problem, čeprav je jasno, da smo vseh šestnajst let našega delovanja v omenjenih prostori, vedno delovali kot jazz klub,« je o birokratskem zapletu povedal Gajo.

Gajo je potem podal predlog za revizijo sodbe o izselitvi, in vrhovno sodišče je predlogu ugodilo. Kljub dejstvu, da je postopek še vedno v fazi zbiranja dokumentacije in odločitev vrhovnega sodišča še ni sprejeta, pa je pred letom dni prišlo do deložacije in zaprtja Jazz kluba Gajo.

VEČ V TISKANI IZDAJI