Tudi Borut Pahor po rdeči preprogi: kdo vse je danes prišel na Bled (FOTO)

Fajon je dejala, da letošnji strateški forum na Bledu z naslovom Pobegli svet poteka "sredi krize, vojn, nepravičnosti in globoke negotovosti", v takšnih časih pa po njenih besedah potrebujemo "trdna sidra: vladavino prava, skupno solidarnost in moralno vest".

Slovenija po njenih besedah verjame, da se "mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem". Kot tri preizkuse za omenjena načela in angažma Slovenije je omenila Ukrajino, Gazo in Zahodni Balkan.

Pri tem je izpostavila močno podporo Ukrajini in njeni evropski prihodnosti v sodelovanju s transatlantskimi zavezniki.

Razmere v Gazi je opisala kot nepredstavljive in poudarila, da je Slovenija lani priznala Palestino, ker "verjame, da mir zahteva pravičnost", od takrat pa je sama sprejela še več ukrepov proti Izraelu. Omenila je tudi druge konflikte in krize po svetu, zaradi katerih trpijo milijoni ljudi.

Glede Zahodnega Balkana pa je poudarila predvsem potrebo po širitvi EU, ki "ni usluga, temveč geostrateška nujnost". "Slovenija ostaja zavezana (...) oblikovanju prihodnosti, v kateri bo Zahodni Balkan skupaj z Ukrajino in Moldavijo v celoti vključen v Evropo," je dejala ministrica.

Kot grožnjo miru je Fajon izpostavila še dezinformacije, tuje vmešavanje in zlorabo umetne inteligence, ki "spodkopavajo zaupanje, izkrivljajo realnost in slabijo demokratične institucije od znotraj".

Naštela je štiri ukrepe za reševanje globalnih kriz: "Moramo združiti Evropo in zaveznike iz Nata za odločno in načelno globalno vlogo. Ponovno vzpostaviti učinkovit multilateralizem - Varnostni svet ZN, ki odločno ukrepa in ne zavlačuje. Dosledno spoštovati mednarodno pravo, brez dvojnih standardov. Izbrati resnico namesto strahu, pravičnost namesto molka in ljudi namesto moči."

Dodala je, da mora Evropa prevzeti vidnejšo vlogo v svetu kot zagovornica demokratičnih načel in vrednot, diplomacije in vladavine prava.

Podobno je v svojem nagovoru menila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi Evropa ostala enotna, konkurenčna in pomembna igralka v mednarodnih odnosih, ob tem pa ne popuščala tistim, ki jo želijo oslabiti.

Kot izzive je izpostavila ksenofobijo in nestrpnost do drugače mislečih, zanikanje pravic žensk, marginalizacijo manjšin, iskanje grešnih kozlov med migranti ter podporo genocidni in apartheidni politiki.

Izpostavila je, da se zgolj 80 let po drugi svetovni vojni "celo preprečevanje genocida - najbolj gnusnega zločina proti človeštvu - ne zdi več tako samoumevno kot nekoč", ter kritizirala "genocidno politiko Izraela proti Palestincem v Gazi".

"Kot ljudje moramo poskrbeti, da Gaza in Zahodni breg nikoli ne izgineta iz soja političnih žarometov," je dejala Pirc Musar.

Dodala je, da naš odnos do Gaze razkriva, kdo smo v resnici, in odraža naše razumevanje človečnosti. "Končni odziv EU na izraelska dejanja v Gazi bo svetu pokazal, kako naši voditelji vidijo prihodnost Evrope - ali so demokracija, enotnost, raznolikost in zaupanje v mednarodno pravo še naprej v središču evropskega povezovanja," je dejala predsednica.

Izrazila je podporo pobudi, da bi Nobelovo nagrado za mir prejeli posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese in zdravniki, ki skrbijo za prebivalce Gaze.

"Ne smemo stati ob strani in zgolj opazovati, kako se zgodovina odvija brez nas. Ne smemo dopustiti, da hladni pragmatizem izsesa dušo iz Evrope. Zdaj je čas, da močnim povemo pogumno, neomajno resnico. To je naš trenutek, da se odločimo, na kateri strani zgodovine bomo stali," je dodala.

Zahodnobalkanske države, ki se želijo pridružiti EU, morajo spremeniti miselnost in preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost, je danes na Blejskem strateškem forumu (BSF) dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ob tem se je zavzel za bolj samostojno, odporno in suvereno Evropo.

"Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo unijo pripraviti na širitev - z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, vendar pa bo vredno," je pred uvodno razpravo letošnjega BSF o širitvi unije povedal Costa.

Po njegovih besedah bodo morali vsi v EU in na Zahodnem Balkanu prevzeti odgovornost, saj ne gre za geografijo, ampak za vrednote. Širitev je velik izziv za Evropsko unijo in njene članice, še bolj zahteven pa je za zahodnobalkanske države.

"Resnični izziv predstavlja sprememba miselnosti: preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost," je dejal o tem, kaj bo najtežje zanje.

V svojem nagovoru na jubilejnem 20. BSF se je zavzel tudi za bolj samostojno, odporno in suvereno Evropo, predvsem v luči nedavno doseženega trgovinskega dogovora med EU in ZDA ter diplomatskih prizadevanj za končanje ruske agresije na Ukrajino.

Glede okvirnega trgovinskega dogovora z ZDA je priznal, da je ta neuravnotežen, vendar bi bilo zaostrovanje odnosov s ključno zaveznico, medtem ko je evropska vzhodna meja ogrožena, "nespametno tveganje". "Obenem morajo naši partnerji, vključno z ZDA, vedeti, da bo EU vedno branila svojo suverenost, državljane, podjetja in vrednote," je poudaril predsednik Evropskega sveta.

"Zavzemamo se za svet, v katerem je mir zaščiten, partnerstva iskrena in v katerem so načela Ustanovne listine Združenih narodov upoštevana - ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih," je še poudaril v imenu EU.

Pri tem je med drugim obsodil humanitarno katastrofo in lakoto v palestinski enklavi Gazi, kjer Izrael še krepi napade. Pozval je k takojšnji prekinitvi ognja, neoviranemu dostopu za humanitarno pomoč, ustavitvi širjenja nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih ter obnovitvi mednarodne zavezanosti rešitvi dveh držav.

Palestinci si po njegovih besedah zaslužijo mir, dostojanstvo in državnost, kar pa je tudi najbolj vzdržna pot do varnosti za Izraelce. Oboje bo mogoče doseči le ob bolj aktivnem sodelovanju EU s partnerskimi državami v regiji in če bo EU govorila z enim močnim glasom.

Odločanje držav članic s soglasjem na področju skupne zunanje politike EU ne pomeni pravice do veta, ampak posebno odgovornost vsake članice, da v duhu sodelovanja išče kompromise, je povedal.

"V današnjem razdeljenem svetu Evropska unija izbira ukrepanje - ne samo prek moči, ampak tudi skozi partnerstva, načela in vztrajnost," je nagovor na BSF, ki letos poteka pod naslovom Pobegli svet, sklenil Costa.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes pred začetkom 20. Blejskega strateškega foruma (BSF) gostila zunanje ministrice, predstavnice mednarodnih organizacij, poslanke nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Govorile so o spodobnosti v politiki v času vzpona avtoritarizmov, sovražnega govora, erozije vrednot in spoštovanja pravic.

"Ker nas je tako malo, moramo biti odličen vzor, zlasti za mlade, da krepimo zaupanje v politiko in spodbujamo ženske za vodilne položaje," je po navedbah zunanjega ministrstva v razpravi z visokimi političnimi predstavnicami poudarila Fajon.

Udeleženke so se strinjale, da se morajo ženske političarke ne glede na različne politične afiliacije podpirati in povezovati pri naslavljanju zahtevnih izzivov ter delovati na spodoben, spoštljiv in empatičen način. Po njihovih besedah je pomembno, da ohranjajo in krepijo standarde v politiki ter vztrajajo pri osnovnih načelih spoštljivih medčloveških odnosov.

V razpravi sta sodelovali latvijska zunanja ministrica Baiba Braže in kosovska zunanja ministrica Donika Gervalla-Schwarz, pa tudi evropska komisarka za enakost in krizno upravljanje Hadja Lahbib, generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala, namestnica generalnega sekretarja zveze Nato Radmila Šekerinska, evropska poslanka Irena Joveva, baronica Helic iz britanske Lordske zbornice, podpredsednica DZ Meira Hot, veleposlanica EU v Kazahstanu Aleška Simkić in vodja delegacije EU v Afganistanu Veronika Bošković Pohar.

"Vedno se moramo zavzemati za pravice žensk in deklic, to je prioriteta naše zunanje politike, tudi v okviru nestalnega članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov," je še povedala ministrica Fajon.

Slovenija si po njenih besedah prizadeva za celovito vključevanje vidika spola v delo Varnostnega sveta, v Generalni skupščini ZN pa skupaj s Španijo in Mehiko vodi pobudo Rotacija za enakost, s katero stremi k enakovredni zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v ZN.

Ob robu strateškega foruma, ki se je danes začel na Bledu, so propalestinski protestniki opozarjali na genocid v Gazi, Evropi pa očitali sokrivdo. Od evropskih voditeljev so zahtevali ukrepanje. Zunanja ministrica priznava, da bi EU lahko naredila več. Po besedah predsednice republike Slovenija dela vse, kar lahko.

K protestu je med drugim pozivalo Gibanje za pravice Palestincev, v bližini Festivalne dvorane pa se je še pred uradnim začetkom foruma danes zbralo nekaj deset ljudi. Prihode več povabljenih so pospremili z žvižgi ter udarjanjem po loncih.

Eden od protestnikov, Jaber El Masri, je v izjavi opozoril, da je dogajanje v Gazi test za človečnost. "Svet nas opazuje. Zgodovina nas ne bo sodila po besedah, ampak po dejanjih," je dejal El Masri, ki je sicer državljan Slovenije, kjer živi že več let.

Poudaril je, da je bila obljuba "nikoli več", dana po drugi svetovni vojni, prelomljena. Evropske voditelje, med drugim visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas, ki se udeležuje BSF, je opozoril, da imajo moč in pravno obvezo preprečiti to, kar se dogaja.

Protestniki so na čoln na Blejskem jezeru namestili transparent s podobo Kallas, ki stiska krvavo roko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, in ob njem napis, da je sokrivka. Čoln je z jezera pregnala policija.

Zlatko Bojanović iz nevladne organizacije Amnesty International je od svetovnih voditeljev prav tako zahteval, naj ne gledajo stran od genocida, temveč se z njim soočijo.

Zbrani so, med drugim tudi na transparentih, pozivali še k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ustavitvi oboroževanja Izraela in končanju nekaznovanosti izraelskih predstavnikov.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob prihodu na forum dejala, da je to, kar se dogaja v Gazi, nedopustno in se lahko upravičeno sprašujemo, če je mednarodna skupnost padla na testu humanosti.

Izpostavila je dosedanje ukrepe Slovenije in dejala, da bi si znotraj EU želela več aktivnosti. S strani protestnikov pa medtem pričakuje mirno izražanje mnenj, brez žalitev, češ da vsak gost, ki pride na BSF, pride z namenom deliti svoje mnenje.

"Danes nemoči v Evropski uniji ni pripisati eni osebi, imamo vrsto vlad, ki ne ukrepajo tako, kot bi si mi želeli," je dejala Fajon, ki danes od govorcev pričakuje kritike na račun vojne v Gazi.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je ob prihodu na BSF na vprašanje novinarjev glede ukrepanja poudarila, da Slovenija dela vse, kar lahko. "To niso enostavne politične rešitve, ampak politika premišljenih korakov. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala Palestino. Dva politika iz Izraela je razglasila za personi non grata," je dejala.

Želela pa bi si, da bi več držav priznalo Palestino. "Če vsi govorimo o politiki dveh držav, kako lahko zagovarjamo rešitev dveh držav, če ene od teh držav ne priznamo," je vprašala. "Vsi vemo, kdo ima škarje in platno v rokah. Zato sem sama goreča zagovornica reform ZN, predvsem veta v Varnostnem svetu," je poudarila.