Revija Reporter
Slovenija

Brutalni pokol na Štajerskem: zakaj je morala umreti 17-letna Viktorija in koliko denarja je bilo v sefu, ki je privabil morilsko tolpo

Nenad Glücks
7 7.120

4. mar. 2022 6:00 Osveženo: 7:08 / 04. 3. 2022

Deli na:

Kmetija v Tekačevem je bila leta 1997 prizorišče strahovitega zločina.

arhiv Reporterja

Leta 1997 je Slovenijo pretresel umor štirih ljudi v Tekačevem. Zadeva še ni dobila sodnega epiloga, prvemu osumljencu Kristijanu Kameniku pa že tretjič sodijo. Sestali smo se z viri v Rogaški Slatini, ki imajo svoje videnje, kaj se je dogajalo usodnega dne na domačiji Poharc na Tekačevem.

Umorjeni so bili: 73-letni Štefan Poharc, njegova 75-letna žena Frančiška Poharc, njuna podnajemnica 36-letna Helena Krošlin in njena komaj 17-letna hčerka Viktorja Krošlin.



Znano je, da so storilci odnesli večjo količino denarja (nemških mark in zlata). Tako je pojasnila policija nekaj tednov po umorih, pri čemer naj bi šlo za kar okoli milijon evrov v markah in nekaj kilogramov zlata.

Toda naši viri, ki so poznali vse štiri umorjene, posebej pa Štefana Poharca, so prepričani, da v sefu, katerega vsebino je žal rad kazal, ni bilo več kot kakšnih dvesto tisoč mark. Denar je bila odškodnina za prometno nesrečo, zaradi katere je Frančiška Poharc postala invalidka. Glede kilogramov zlata pa pravijo, da je bilo v plastični vrečki najdenega nekaj starega nakita in žepna zlata ura omega.

Zanimivo je, da se je ta ura nekaj let kasneje pojavila pri osebi iz Rogaške Slatine. Naključje? Poznavalci so prepričani, da je bila policija preveč površna in neprofesionalna pri kriminalistični preiskavi. Recimo dve košari z orožjem, skriti v hiši na podstrehi, so našli šele nekaj tednov po umorih. Če bi vzeli prstne odtise s tega orožja, mar ne bi prišli do ljudi, ki so hodili h Poharcu, se sprašujejo?

Po njihovih besedah se Poharc ni ukvarjal s preprodajo orožja, pač pa s posojanjem denarja. Je pa, kot kaže, nekdo pri njem to orožje skril. Pred umorom jim je v pogovorih večkrat omenil, da je bil pri njem na obiskih tudi Kamenik. Slednji je na sojenjih zanikal znanstvo s Poharcem (ali katero od drugih treh žrtev) in trdil, da nikoli v življenju ni bil na Tekačevem.

Poznavalci so nam povedali še za eno morebitno sled, po kateri bi lahko policija prišla do dokazov o prisotnosti Kamenika (in morda še drugih oseb) na Tekačevem. Kot pravijo, je 17-letna Viktorija, hči podnajemnice Helene Krošlin, zelo rada fotografirala. Najbrž je bila navdušena nad fotoaparatom, ki ga je dobila, in je večkrat fotografirala ljudi, ki so prišli h Poharcu. Se je morda na katerem od fotografskih filmov (to so bili še časi filmov) znašel tudi Kamenik? Ni znano, ali je policija našla kakšen fotoaparat.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24