Bruselj Sloveniji: Reforme, reforme, reforme. In fiskalni napor.

Evropska komisija Slovenijo poziva zlasti k znatnemu fiskalnemu naporu v prihodnjem letu ter k izvajanju reform, predvsem zdravstvene.

Komisija Sloveniji priporoča, naj izvaja fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela evropskih proračunskih pravil, ki od nje terjajo znaten fiskalni napor za leto 2018.

Ob tem jo poziva, naj si pri ukrepanju prizadeva za takšno fiskalno naravnanost, ki prispeva tako h krepitvi okrevanja kot k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ.

Medtem ko je lani komisija v fiskalnem priporočilu izpostavila, da je v letih 2016 in 2017 potrebna prilagoditev v višini 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), tokrat v priporočilu ni navedla številke.

V pojasnilih k priporočilom pa izpostavlja, da obstaja na podlagi spomladanske gospodarske napovedi v tem letu tveganje odstopanja od tega cilja. Izpostavlja tudi tveganje znatnega odstopanja v letu 2018.

Kot je razumeti iz pojasnil, bi morala Slovenija za uresničitev srednjeročnega proračunskega cilja v prihodnjem letu zagotoviti fiskalni napor v višini enega odstotka BDP.

Slovenija je po odpravi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v minulem letu v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. V tej fazi je komisija osredotočena na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki predvideva uravnotežen proračun.

Komisija v spomladanski napovedi opozarja, da naj bi se slovenski strukturni primanjkljaj v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka BDP, kar je daleč od zastavljenih ciljev.

Komisija v pojasnilih k priporočilom opozarja tudi, da je vir ranljivosti slovenskih javnih financ tudi visok javni dolg, ki znaša okoli 80 odstotkov BDP.

V Bruslju Slovenijo v okviru prvega, fiskalnega priporočila pozivajo tudi k nadaljnjemu izvajanju reform na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.

Komisija Sloveniji priporoča, naj sprejme in izvede predlagano reformo zdravstvenega sistema ter naj v celoti izkoristi potencial centraliziranega javnega naročanja v zdravstvenem sektorju.

V pojasnilih k priporočilom izpostavlja pomen spoštovanja predvidenega časovnega okvira glede zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je osrednji del reforme, tako da bi bil ta sprejet še letos.

Komisija ob tem med izzivi izpostavlja upravljanje in poslovanje bolnišnic, ureditev osnovne zdravstvene dejavnosti in plačilni sistem bolnišnic.

V Bruslju Slovenijo pozivajo tudi, naj sprejme načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe, tako da bo povečala stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe.

Prav tako jo pozivajo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema, a tokrat brez kakršnega koli časovnega okvira. Za primerjavo: lani je pozvala k ukrepom za zagotovitev zadostnosti pokojninskega sistema do konca leta 2017.

V pojasnilih k priporočilom komisija izpostavlja, da Slovenija še ni sprejela konkretnih zakonodajnih predlogov za ureditev pokojninskega sistema.

Ob tem komisija znova opozarja, da se slovensko prebivalstvo stara hitreje kot v večini drugih članic, in da se Slovenija sooča z velikimi tveganji glede dolgoročne stabilnosti javnih financ.

Drugo priporočilo je zelo podobno lanskemu: Slovenija naj okrepi prizadevanja za povečanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev, zlasti s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in z aktivacijskimi ukrepi.

Več kot 40 odstotkov vseh dolgotrajno brezposelnih je starejših od 50 let in skoraj polovica jih je brezposelnih dve leti ali več. Tudi zaposlenost nizko usposobljenih delavcev je nizka in precej pod predkrizno ravnjo in povprečjem v EU.

V tretjem priporočilu je komisija združila lansko tretje in četrto, sporočilo je zelo podobno: Slovenija naj izboljša pogoje financiranja, vključno s spodbujanjem trajnega reševanja slabih posojil in dostopa do alternativnih virov financiranja.

Poleg tega naj zagotovi polno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank in dobro upravljanje podjetij v državni lasti ter zmanjša upravno breme za podjetja, ki izvira iz predpisov o prostorskem načrtovanju in gradbenih dovoljenjih.

Zasebne naložbe po navedbah komisije še vedno zavirajo kompleksni in dolgi administrativni postopki, še posebej v gradbeništvu in prostorskem načrtovanju.

Vpletenost države v gospodarstvu ostaja velika kljub privatizacijam, ki so se začele leta 2013. Ob šibkem upravljanju podjetij je imelo znatno lastništvo države bistvene fiskalne in gospodarske posledice v obdobju 2007-2014, ki so ocenjene na 13 milijard evrov oz. približno tretjino slovenskega BDP, še navaja komisija.