Bruselj o Sloveniji: »Morda sploh še niso doumeli, kako resen je položaj.«

V Bruslju kroži strah, da Ljubljana stavi na čas. To bi lahko imelo hude posledice, kajti junija bo morala država evroobmočja poplačati milijardo evrov, uvodoma piše FAZ. Sklicujoč se na neimenovanega uradnika EU še napoveduje, da bo na srečanju finančnih ministrov v petek v Dublinu vsekakor ob robu srečanja govora tudi o Sloveniji.

"Morda sploh še niso doumeli, kako resen je položaj. To bi bila enaka napaka, kot jo je naredila prejšnja vlada na Cipru," ocene diplomatov o razmerah Sloveniji povzema nemški časnik.

Dodaja še, da naj bi slovenski parlament danes odločal o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, in ob tem povzema besede "koalicijskega partnerja slovenske vlade" iz DL Gregorja Viranta, da bi bila zavrnitev pravila nevaren negativen signal za finančne trge. Poleg tega je drug koalicijski partner, predsednik SD Igor Lukšič prvič javno izrazil dvom v sposobnost Slovenije, da se sanira zgolj z lastnimi silami.

"Strah me je pred organiziranim pritiskom finančnih trgov, ki se mu ne bo mogoče upreti," je dejal za agencijo Reuters, povzema FAZ. V ločenem prispevku še piše, da sta Španija in Slovenija po oceni Evropske komisije državi z največjimi makroekonomskimi "neravnovesji" v EU.

Ali bo in kdaj Slovenija naslednja država, ki bo morala zaprositi za evropsko pomoč, ni odvisno od finančnih trgov, pač pa od nove vlade, kajti konservativnemu ministrskemu predsedniku Janezu Janši je z varčevalnim programom in reformami leta 2012 uspelo, da je državo obvaroval pred bankrotom, v komentarju z naslovom Čakanje v Sloveniji poudarja komentator Karel-Peter Schwarz.

Dodaja, da je nova ministrska predsednica Alenka Bratušek na čelu leve stranke, ki se bori proti takšni usmeritvi in želi z zavajajočo rešitvijo "da varčevanju, a ne na račun gospodarske rasti", na novo zastaviti gospodarsko politiko.

Odpovedala se je Janševemu cilju, da bi izravnali proračun do leta 2015. Z infrastrukturnimi projekti, subvencioniranjem majhnih in srednje velikih podjetij ter krepitvijo javne uprave želi pomagati na noge gospodarski rasti. Medtem ko slabe banke za reševanje slabih kreditov državnih bank še vedno ni; stoji tudi privatizacija. Obljube pomagajo malo. Finančni trgi želijo videti dejanja, končuje komentator.