Bruselj bi še za šest mesecev podaljšal nadzor na avstrijsko-slovenski meji

V tem obdobju naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še izvajajo, ta ukrep postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami.

Čeprav se razmere na splošno stabilizirajo, je v Grčiji še vedno znatno število nezakonitih migrantov in prosilcev za azil, zato komisija kot previdnostni ukrep priporoča še zadnje podaljšanje nadzora, ki mora biti odpravljeno v šestih mesecih, so pojasnili v Bruslju.

Nadzor v tem šestmesečnem obdobju mora biti po navedbah komisije ciljno usmerjen in omejen, uporabljen le kot izhod v skrajni sili.

Komisija članice tudi poziva, naj vse pogosteje uporabljajo alternativne ukrepe, ki lahko zagotovijo enako stopnjo varnosti, na primer sorazmerne policijske kontrole na mejnih območjih in na glavnih prometnicah.

V ta namen je komisija objavila tudi priporočilo za izvajanje sorazmernih policijskih kontrol in policijsko sodelovanje v schengenskem območju.

Komisija meni, da so lahko sorazmerne policijske kontrole učinkovitejše kot nadzor na notranjih mejah, saj so prožnejše in jih je laže prilagajati spreminjajočim se tveganjem. Članice naj najprej uporabijo policijske kontrole, preden se odločijo za začasni nadzor, pozivajo v Bruslju.

Pozivajo tudi h krepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja, na primer s skupnimi policijskimi patruljami na vlakih, skupnimi analizami tveganj in okrepljeno izmenjavo informacij.

Za učinkovito preprečevanje nezakonitih sekundarnih gibanj brez uvedbe nadzora na notranjih mejah komisija članicam priporoča, naj v celoti uporabljajo obstoječe dvostranske sporazume, ki omogočajo gladko dvostransko vračanje državljanov tretjih držav.

Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans ob tem obljublja: "To pomeni, da se bomo čez šest mesecev vrnili k popolnoma delujočemu schengenskemu prostoru brez nadzora na notranjih mejah."

Podobne obljube komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa ob prejšnjem podaljšanju se sicer niso uresničile. "Gre za vprašanje treh mesecev pred vrnitvijo k normalnemu delovanju," je konec januarja napovedal komisar.

Predlog komisije morajo zdaj potrditi članice unije, ki o tem odločajo s kvalificirano večino.

"To je zadnjič, da je podaljšanje teh kontrol v skladu s pravili EU pravno mogoče," poudarjajo v Bruslju.

Gre za uvedbo nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna. Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev.

V skladu s to možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa predvidoma še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje.

Vendar pa je mogoče nadzor v schengnu uvesti tudi na drugačni pravni podlagi, tako da nadaljnjega izvajanja tega ukrepa ni mogoče izključiti.

Članica lahko enostransko, torej brez priporočila komisije, uvede nadzor v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca.

V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti pa lahko članica prav tako enostransko uvede začasni nadzor za največ šest mesecev.

Da Bruselj ne bo predlagal odprave nadzora na notranjih mejah v schengnu pred nemškimi volitvami, je bilo pričakovano. Vendar je zaradi teroristične grožnje vprašljiva tudi odprava ukrepa po volitvah v ključni članici unije.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je na primer pred dnevi ocenil, da bi bilo treba nadzor na notranjih mejah v schengnu podaljšati za nedoločen čas.