Brščič za FAZ: Namesto po Merklovi se nova vlada zgleduje po Hollandu

Nova slovenska premierka je ogorčena, ko njeno državo kdo primerja s Ciprom. Nazadnje je to konec tedna storil Washington Post, ki je v komentarju napovedal, da je Slovenija "nova majhna država, o kateri nas bi moralo skrbeti". Bratuškova to zavrača kot "popolnoma neumestno". Slovenija je povsem v položaju, ko lahko sama rešuje svoje težave.

V obeh državah so sicer banke globoko v rdečih številkah, a bilančna vsota bank na Cipru dosega 800 odstotkov bruto domačega proizvoda, v Sloveniji pa 125 odstotkov. Za razliko od Nikozije Ljubljana tudi ne vabi tujih vlagateljev z nizkimi obrestmi niti z nizkimi davki ali ugodnostmi za pranje denarja. Slovenske banke se izogibajo tudi visoko tveganim poslom v tujini.

Ovire majhnega slovenskega trga so tudi po vstopu Slovenije v EU leta 2004 in v evrsko območje leta 2007 še vedno dovolj visoke, da ovirajo tuje investicije. Oligarhi, ki jih v Sloveniji imenujejo tajkuni, niso Rusi, ampak Slovenci. So na čelu državnih in tudi privatiziranih podjetij in izvirajo večinoma iz starih navez iz jugoslovanskih časov in so politično dobro omreženi.

V mali republiki med Alpami in Jadranom skoraj vse naredijo po domače. Kriza v evroobmočju je negativno vplivala na izvozno naravnano gospodarstvo. Vendar pa ni povzročila finančne in bančne krize v Sloveniji - samo pospešila jo je in zaostrila.

Luknje v bilancah finančnih ustanov so samo delno posledica nepremičninskega balona in krize v gradbenem sektorju. V prvi vrsti gre za posledico vratolomne ekspanzije ugodnih kreditov za nekatere tajkune, ki so prevzemali celotne družbe, za zavarovanje pa ponudili le svoje politične povezave.

Po domače je prišlo tudi do podvojitve zadolžitve države pod levo vlado današnjega predsednika države Boruta Pahorja v letih od 2008 do 2011. Z izbruhom finančne krize se je razkrilo, kako zelo strukturni primanjkljaji omejujejo konkurenčnost podjetij.

Za razliko od Nikozije je septembra 2011, kot piše FAZ, v Ljubljani nastopila vlada, ki je uspešno obrnila smer. V letu in pol je konservativna vlada premiera Janeza Janše uspešno izvedla več reform. Leta 2012 je zmanjšala proračunski primanjkljaj s 6,4 na 3,6 odstotka BDP, leta 2013 pa naj bi ga znižali pod tri odstotke.

Ostro varčevanje, med njimi znižanje plač javnih uslužbencev za pet odstotkov, davčna in pokojninska reforma ter omejevanje zlorabe pravice do referenduma za izogibanje nepriljubljenih ukrepov so vzpostavili pogoje za uspešno sanacijo. Ustanovljena je bila "slaba banka", v katero naj bi dali slabe kredite bank.

Za razliko od Cipra bi se morala Slovenija enostavno držati zastavljene smeri. A se je odvilo drugače. Konservativna koalicija je razpadla zaradi dvomljivega poročila protikorupcijske komisije, ki je obremenila Janšo.

"Kar zdaj doživljamo, je obrat v gospodarski politiki," je za FAZ dejal državni sekretar v Janševem kabinetu Bernard Brščič. Konservativna vlada je sledila nasvetom (nemške kanclerke) Angele Merkel, nova leva vlada pa se zgleduje po (francoskem predsedniku) Francoisu Hollandu.

V torek so zahtevane obresti na desetletne obveznice dosegle skoraj šest odstotkov in so tako višje od tistih, ki jih zahtevajo za Irsko, Španijo, Italijo in Portugalsko. Vlada Bratuškove želi rast zagnati z višjimi izdatki, a to lahko stori le z dragimi posojili.

Po mnenju Brščiča je zato neizogibno, da bo Slovenija zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Nova vlada lahko to prepreči le, če bo delala drugače od svojih napovedi.

Ljubljana ni niti Atene niti Nikozija, je še dejal Brščič. Slovenci so sicer pripravljeni sprejeti marsikaj, zato na demonstracije, kakršne so bile v južnih državah, ne računa. Skoraj nihče tudi ne razmišlja resno o izstopu iz evro območja in inflaciji državnih dolgov.

Mora pa Slovenija najkasneje junija zbrati štiri milijarde evrov, kar ustreza desetim odstotkom BDP. Uspelo ji bo le z zaupanjem finančnih trgov, ki pa ga nova vlada lahko zapravi, še piše FAZ.