Brščič: Bančna luknja in Huda Jama imata isto ozadje – tovarišijo

Kako komentirate podatek, da bomo davkoplačevalci dokapitalizirali tri največje banke  s tremi milijardami evrov?

Osupel sem nad lahkotnostjo, s katero je trojka Bratušek, Čufar, Jazbec javni dolg države v enem dnevu zvišala za deset odstotnih točk. Narodnogospodarska katastrofa. No, ima pozitivno stran, odkrila je gnilobo našega bančnega sistema in razgalila (ne)delovanje Banke Slovenije. Objavljene številke kažejo, da so državne banke dejansko insolventne in ne zgolj kapitalsko neustrezne.  Kaj je počenjala Banka Slovenije v zadnjih petih letih? Zakaj je zagotavljala likvidnost bankam, ki so insolventne? Naloga centralne banke je posojilodajalstvo v skrajni sili, zagotavljanje likvidnosti ob izkazani solventnosti. Banka Slovenije pa je očitno vse od začetka krize ohranjala bančne zombije, žive mrtvece. Drugo vprašanje pa je vpliv na javni dolg, ta je s 76 odstotkov BDP dosegel svoj apogej. Če vas spomnim, da je bil še leta 2008 zgolj 23,5 odstotka, si lahko sami ustvarite sliko o pogubnosti naše ekonomske politike.

Kakšna usoda čaka po vašem mnenju tri največje banke?

Svetla. V vladi in Banki Slovenije so se odločili za reševanje tovarišijskega bančništva do zadnjega evra davkoplačevalskega denarja. Ta namera je bila jasna že ob septembrskem reševanju Factor banke in Probanke, hišnih bank Foruma 21. Tudi osebna zgodovina vsakega od triumvirov pove veliko o interesih, ki jih ščitijo, povezana z Banko Slovenije, NLB in NKBM. Glede na to me brambovstvo »banksterskih« interesov ne preseneča. Povedna je namera o ohranitvi 25 odstotkov državnega lastništva NLB. Kaže, da se saga o nacionalnem interesu nadaljuje in da tokratna bančna sanacija ne pomeni katarze. Ne razumem, zakaj je razmislek o stečaju državnih bank anatema. Sprašujem vas, kakšne koristi ima slovensko gospodarstvo od NLB? Slovenijo si prav lepo  predstavljam brez NLB. Ne potrebujemo banke, ki vsak dan  ustvari več kot milijon evrov izgube, banke, ki je samopostrežni avtomat tovarišije. Državne banke izkazujejo negativni lastniški kapital, so živi mrtveci, in to očitno že leta. V tržnem gospodarstvu pa je zdravilo za kronično izkazovanje izgub lahko samo eno. Stečaj. Ob tokratni dokapitalizaciji ni zagotovil, da se bo kriminalna praksa političnih kreditov prekinila. Nasprotno,  tudi argumenti o sistemskosti NLB me ne prepričajo, banka je res sistemska, tj. sistemsko skorumpirana in ključna za preživetje tovarišijskega kapitalizma. Nedelovanje pravne države in politični krediti so tisti, ki v Sloveniji ohranjajo tiranijo statusa quo.

Kdo je po vašem zakrivil bančno luknjo?

Dovolil si bom zdrs v nepietetnost, a bančna luknja in Huda Jama imata isto ozadje. Tovarišijo. Bančna luknja je zgolj eden izmed simptomov neuspešno izvedene tranzicije in nepripravljenosti obračunati z zapuščino socializma. Prepričan sem, da je zgolj manjši del slabih kreditov moč pripisati gospodarski krizi in neuspelim podjetniškim podjemom. Glavnina je posledica gospodarskega kriminala najhujših razsežnosti. Milijarde niso izpuhtele v zrak, so bodisi doma bodisi v tujini, vse na račun osiromašenja nekaj prihodnjih generacij Slovencev. Kakšna je pojavna oblika? Različna. Od računov v Liechtensteinu, na Cipru in Kajmanskih otokih do »brezplačnih« prenov murgelskih prebivališč, kot je primer nekdanje vodje kabineta Boruta Pahorja. Pravosodje je očitno prezasedeno s pregonom opozicije in se nima časa ukvarjati s preiskovanjem odgovornosti uprav in nadzornih svetov bank. Ravno nedelovanje organov odkrivanja in pregona in sodstva je ob splošnem moralnem razkroju krivo za razmah bančnega kriminala.

Kaj pa druge banke, ki se bodo reševale same?

Dvomim, da se bodo reševale same oziroma z njimi povezani incestni lastniki. Res verjamete v sposobnost npr. kranjske Save, da dokapitalizira Gorenjsko banko? Prav mogoče je, da bo zaradi nezmožnosti domačih lastnikov in nepripravljenosti tujcev za dokapitalizacijo spet država pozvana k dokapitalizaciji in delnemu podržavljenju. S Factor banko in Probanko je bil vzpostavljen precedens, pri tem je vlada z javnim denarjem reševala dve zasebni banki. Nevaren precedens. Naj omenim še dodatno težavo, proces razdolževanja podjetij. Slovenska podjetja imajo nadpovprečno visok finančni vzvod, preveč je dolžniškega kapitala, premalo lastniškega. Objava stresnih testov je odprla Pandorino skrinjico: kaj bo iz nje še planilo na dan, je težko predvideti.

Kako bodo stresni testi vplivali na javnofinančno sliko Slovenije v prihodnosti?

Dejstvo je, da je tujina ravnanje vlade in BS ovrednotila izrazito pozitivno. Zahtevana donosnost desetletnih obveznic se je v četrtek znižala za 0,3 odstotne točke, to je največji dnevni padec v zadnjih dveh letih, tudi krivulja donosnosti v zadnjih mesecih izkazuje rahlo upadanje. Tako Evropska komisija, ECB kot tuji trgi očitno dojemajo vlado Alenke Bratušek kot verodostojno. Jaz se s to oceno ne strinjam. V tujini vidijo tisto, kar hočejo videti. Miopična tančica je pojasnljiva s prihajajočimi evropskimi volitvami. Nihče si ne želi ponovitve ciprske krize. Zaprosilo Slovenije za pomoč ESM bi bil dokaz, da evropski način reševanja s socializacijo dolgov in ekspanzivno denarno in fiskalno politiko ne deluje. Vprašanje je, kako dolgo bo Potemkinova vas Bratuškove, Čuferja in Jazbeca še prepričljiva. Slovenija se je ujela v klasično dolžniško past, obrestni odhodki bodo v kratkem znašali dobro petino slovenskega proračuna. Prepričan sem, da bo že pred poletjem 2014 potreben rebalans proračuna in da bo izkazani primanjkljaj enkrat večji od predvidenih treh odstotkov BDP, reda velikosti dveh milijard evrov. K sreči se tudi demokratični socializem ne more otresti ekonomskih zakonitosti, dolgoročno lahko porabiš toliko, kot ustvariš. Obžalujem pa, da soočenje s to realnostjo odlagamo v prihodnost in da mladim prepuščamo državo brezupa.