Se nam obetajo protesti zaradi zahteve Jaše Drnovška, da se odstrani kip njegovega očeta dr. Janeza Drnovška? Nad njegovo zahtevo, ki ji je že ugodilo Okrajno sodišče v Trbovljah, občina Zagorje pa bi morala Drnovškovemu sinu plačati odškodnino v višini 10.000 evrov, so ogorčeni krajani Zagorja in okolice, občina pa bo prav v teh dneh vložila pritožbo. Po zadnjih napovedih zagorskega župana Tomaža Švagana bodo za ohranitev spomenika kot tudi poimenovanja osrednjega zagorskega parka po dr. Janezu Drnovšku izkoristili vsa demokratična sredstva.
Kot je v svoji tožbi, vloženi 29. decembra lani, navedel Jaša Drnovšek, naj bi bilo ravnanje občine Zagorje v nasprotju z življenjskim nazorom in osebnim prepričanjem njegovega očeta, saj je nasprotoval nepotrebni obremenjenosti z materialnimi dobrinami. Zahtevo Jaše Drnovška, da se odstrani Drnovškov kip ter razveljavi poimenovanje mestnega parka v park dr. Janeza Drnovška, naj bi podpirali tudi Nana Forte, hči pokojnega dr. Janeza Drnovška, ter Drnovškova sestra Helena Drnovšek Zorko; vsi trije so že leta 2008, ko je umrl dr. Drnovšek, napisali javno pismo ter ga obenem naslovili na predsednika republike dr. Danila Türka, v njem pa opozorili, da nasprotujejo številnim pobudam za poimenovanje ulic ter drugih delov mesta po pokojnem predsedniku.Druge občine so upoštevale željo Jaše Drnovška in drugih svojcev pokojnika, njihovo stališče pa je z javno zahtevo, da se morajo take odločitve sprejeti v soglasju s pokojnikovo družino, podprl tudi predsednik republike. Pridružili so se mu tudi drugi politiki, med njimi Drnovškov dolgoletni politični sopotnik Gregor Golobič, njegova politična naslednica na čelu LDS Katarina Kresal in predsednik vlade Borut Pahor. Le zagorska občina ni upoštevala želje ožjih svojcev.
Za diplomata po diplomatsko
Kot je znano, je bil glavni pobudnik postavitve kipa s podobo dr. Janeza Drnovška zagorski župan Matjaž Švagan. Prav Švagan kot nekdanji sekretar občinske organizacije nekdanje ZSMS ter drugi člani organizacije naj bi že leta 1988 predlagali takrat še povsem anonimnega slovenskega politika za člana predsedstva bivše SFRJ. Kot nam je v pogovoru omenil Švagan, so takrat zagorski mladinci poskrbeli, da so bili Drnovškovi plakati polepljeni po vsej Sloveniji, po izvolitvi za člana predsedstva SFRJ pa je postal celo častni član njihove občinske organizacije ZSMS, s čimer je tej organizaciji dal tudi priznanje za pomoč med volilno kampanjo.
Obenem je Švagan opozoril, da je bil Drnovšek tudi častni občan Zagorja ob Savi, s prevzemom tega priznanja pa je dal jasno vedeti, da je javna osebnost. »Postavljeni spomenik torej zajema celotno življenje dr. Janeza Drnovška, ne le zadnjih mesecev. Prav zato je naša postavitev spomenika majhno in skromno dejanje v primerjavi z življenjem tako velikega človeka. Velja poudariti, da dr. Janez Drnovšek niti v življenju niti v svoji zapuščini ni izrazil želje, da noče take upodobitve.«
Jasno je, da je razočaran tudi Mirsad Begić, avtor bronastega Drnovška, ki je za dnevnik Delo že dejal, da gre za »zakuhavanje novodobnega vandalizma.« Po njegovem prepričanju takši pozivi rojevajo novi dekret, ki posega v javno dediščino nas vseh. Zdi se mu nevarno, kadar nekdo v družbi sproži kolaps etičnega in pravnega sistema, in se sprašuje, kaj je tako slabega v tem, da znamo prepoznati osebnost, ki je pripomogla k razvoju naše družbe in jo umestiti v mozaik velikanov.
VEČ V TISKANI IZDAJI