SDS je na zahtevo SD, Zaresa in LDS po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o brezplačnikih odgovorila z očitkom, da časopisi iz leta 2008 vladajočo koalicijo zanimajo bolj kot brezposelnost.
Odgovor SDS objavljamo v celoti:
Vladajočo koalicijo bolj zanimajo brezplačniki, kot brezposelni
Zakaj so brezplačniki prioriteta vladne koalicije, brezposelnost pa ne?
Današnja vložitev zahteve za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije o brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres s strani poslanskih skupin SD, Zares in LDS je navadno sprenevedanje vladajoče tranzicijske levice, katerega edini namen je preusmeriti pozornost z neuspešnega reševanja gospodarske krize s strani vladajoče koalicije ter drugih tem, ki njihove veljake spravljajo v neugoden položaj.
V skladu z že znanimi diskreditacijskimi metodami (zadnja med njimi, ki se je v Sloveniji dobro prijela, je diskreditacijska metoda Magnusa Berglunda) pričakujemo, da se bo na podlagi laži in polresnic kriminaliziralo izdajanje dveh slovenskih tednikov in Slovensko demokratsko stranko, čeprav smo v SDS že velikokrat pojasnili, da stranka ni izdajala ne Slovenskega tednika in ne Expresa. Prav tako kot ne izdaja Žurnala, Žurnala 24 ali brezplačnika Dobro jutro.
Tranzicijska levica je postala resnično predvidljiva v svoji proizvodnji afer proti SDS. Novinarji časnika Delo so tako opravili predpripravo za najnovejše aktivnosti SD, Zares in LDS že lansko jesen, ko so zapisali, da je denar iz Patrie končal v stranki SDS. S to objavo je časnik Delo prekoračil mejo pravno zavarovane pravice do svobode izražanja in s svojimi neresničnimi in neutemeljenimi trditvami grobo posegel v ugled in dobro ime SDS. Kot je znano, je bila SDS zato svoje dobro ime primorana zaščititi po pravni poti (tožba proti časniku Delo je objavljena na spletni povezavi: http://www.sds.si/news/5830 ).
Zanimivo pri vsej zgodbi je, da tako novinarje Dela, kot njihove politične mecene iz krogov tranzicijske levice, motijo le tiste vsebine v brezplačnikih in tisti brezplačniki, ki so ali so bili kritični do njih in njihovih pogosto spornih ravnanj.
Žal predstavniki vladajoče koalicije in njihovi medijski zaščitniki ne uporabljajo enakih meril in se ne ukvarjajo npr. s financiranjem brezplačnika Dobro jutro, čeprav so ga doslej natisnili in razdelili v vsaj 100 krat več izvodih kot Slovenski tednik ali Expres. Na številki časnika Dobro jutro, ki je izšla 19. decembra 2009, je na primer pisalo, da so ga razdelili v 350.000 izvodih. Na naslovnici se je bohotila slika Gregorja Golobiča, v notranjosti pa je bil intervju z njim, poleg obširne reportaže iz Celjskega erotičnega sejma, osrednji vsebinski prispevek. Uvodnik je napisal urednik Miha Štamcar, nekdanji urednik Mladine in glavni propagandist Draga Kosa v času afere Depala vas. Največja komercialna reklama v omenjeni številki brezplačnika Dobro jutro pa je bila reklama za tednik Nedeljski dnevnik, ki ga izdaja podjetje iz politične orbite Gregorja Golobiča ter reklama Pivovarne Laško, ki jo nadzoruje državni kapital.
Javno sprašujemo stranke vladajočega tranzicijskega trojčka, ali in kdaj bodo svojo zahtevo za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije o brezplačnikih razširile tudi na brezplačnik Dobro jutro? Enako vprašanje postavljamo tudi medijem, kriminalistični policiji, Komisiji za preprečevanje korupcije, Davčni upravi ter Uradu za preprečevanje pranja denarja.