Narcisoidni Ivan Zidar se ne more sprijazniti, da ga javnost vidi kot lopova in da ga vlačijo po sodišču. Da bi se izognil sodni palači, naj bi grobar propadajočega SCT v zadnjih tednih igral »namišljenega bolnika« in s svojo aroganco paral živce osebju Kliničnega centra, ki je bilo srečno, ko so se končno znebili Zidarja, njegovih psiholoških igric in četice varnostnikov.
Obravnava v zadevi Čista lopata še vedno čaka. Tudi v petek, 18. marca, obravnave sploh ni bilo. Sodnica jo je preklicala zaradi odsotnosti medijsko najbolj razvpitega obtoženca in padlega tajkuna Ivana Zidarja. Njegova odsotnost, ki je zdravniško zagotovljena do konca marca, bo naslednji teden preprečila zaslišanje nemškega kriminalista Gerharda Schaffnerja. Tako bo prišlo do ponovnega zavlačevanja rokov, v katerih bi se lahko pojasnilo domnevno »nepravilno pridobljena prisluškovanja«, ki so Zidarja sredi leta 2008 prvič spravila v policijsko marico. Mnogi poznavalci razmer znotraj SCT trdijo, da zgodba o nepravilnih prisluškovanjih menda nikakor ni na trdnih temeljih, odsotnost zaradi zdravja pa je samo še pripomoček za pridobivanje dragocenih tednov.Kaj in kako je z zdravjem prvega slovenskega gradbenega tajkuna, pa je zanimivo sklepati tudi iz novic, ki so pricurljale iz Kliničnega centra. Tam naj bi se Zidar zadrževal v prvi polovici marca. Domnev o tem, zakaj se je zatekel v bolnišnico, je bilo več. Najprej naj bi bilo tako zaradi težav s hrbtom, nekateri so govorili o težavah z nogo, med razlogi za »bolezen« naj bi bil tudi stres. Veliko domnev, nobene gotovosti. Medicinski izvedenec je potrdilo Zidarju le podpisal in ga za dober mesec rešil pred roko pravice. Zidarja so s takim potrdilom iz bolnišnice odslovili pred več kot desetimi dnevi.
Neuradno smo iz krogov okoli UKC izvedeli, da je bil to za zdravnike, ki so imeli Zidarja v oskrbi, pravi »praznični« dan, ker naj bi Zidarjevih grobih manir in arogance nihče ne prenašal več. Izvedeli smo, da naj bi bil sam v svoji sobi, okoli njega pa naj bi bila četica osebnih varnostnikov. Medicinsko osebje naj bi Zidar vseskozi napadal in se obnašal, kot da gre za podložnike, hkrati pa igral sindrom preganjavice, kot bi za vsakim vogalom videl sovražnika (temu so bili »namenjeni« tudi številni varnostniki na hodnikih okoli Zidarjeve sobe). »Šel se je take psihološke igrice, da so bili vsi v UKC na koncu veseli, da so se ga odkrižali,« smo lahko slišali.
Iz gradbeniških krogov so nam še povedali, da je Zidar bolj kot ne »namišljeni bolnik«. »Njegov namen je jasen,« nam je povedal sogovornik iz gradbeniških vrst, »želi se izogniti sodni dvorani.« Razlogov za to pa je več.
Najbolj logičen je tisti, o katerem smo že pisali: zavlačevanje obravnave. Obstajal pa naj bi vsaj še en razlog – Zidar naj bi bil zelo občutljiv na svojo javno podobo. »Zase misli, da je nedotakljiv,« nam je povedal sogovornik, »in želi si, da bi bila taka podoba o njem tudi v javnosti. To naj bi se spajalo z njegovim velikim egom in narcisoidno podobo, ki naj bi jo imel o samem sebi.
Milijon evrov bi plačal samo za to, da bi se slike in posnetki, ko so ga leta 2008 policisti tlačili v marico, ne pojavili v javnosti,« smo še slišali. Prav milijon evrov je plačal zato, da bi s čim manj nepotrebnega hrupa zapustil nemške zapore po pravnomočni obsodbi v Münchnu. Tudi v aferi Čista lopata naj bi Zidar težko prenesel to, da bi bila njegova podoba vsak teden omadeževana v medijih. Z bolniško odsotnostjo naj bi skušal preprečiti, da bi fotografije iz sodne dvorane škodile njegovi podobi.
Po drugi strani pa je SCT v vse globljem breznu. Upniški odbor je na seji 8. marca sicer res dal soglasje k sklenitvi posojilne pogodbe v višini osem milijonov evrov. Le nekaj dni pred tem pa je največji slovenski gradbinec izgubil še enega od tujih poslov: Zidarju so odpovedali dobrih 40 milijonov evrov vreden posel v Srbiji za most čez Savo; tri milijone od osmih milijonov evrov posojila naj bi bilo za izplačilo zaostalih plač. Kako se bo to izteklo, je še vprašanje. Plač naj ne bi bilo več niti za visoke funkcionarje (razen vodilnih kadrov). Kljub temu naj bi terjatve v postopku prisilne poravnave po naših informacijah prijavili tudi direktorji, ki so si do zadnjega trenutka izplačevali polne plače.