Medijski sklad je letos finančna sredstva dodelil večinoma medijem, ki so prijazni do vlade Alenke Bratušek oziroma v lasti njej prijaznih založnikov. Ker dvakrat po 59.000 evrov je namenila dvema medijskima hišama, ki sta v lasti družbe DZS, ki jo lastniško obvladuje Bojan Petan, ista družba pa oddaja poslovne prostore največji vladni stranki Pozitivni Sloveniji. Tolikšno vsoto so odobrili Dnevniku za projekt Mnenjske vsebine v Dnevniku, enako pa tudi Podjetju za informiranje Murska Sobota za projekt Izbrano. To je tudi najvišji znesek, ki ga je vlada namenila medijem s področja A. Prejeli ga bodo tudi Mladina (za projekt Mladina kultura), Delo (za projekt Poštena igra) in Gorenjski Glas (za projekt Priloga GG – Snovanja). Notranjske novice bodo prejele 50.500 evrov za projekt Aktualno v regiji, Novice založniško podjetje 40.000 evrov za projekt Odmevi regije, IR Image pa 35.500 evrov za projekt Razširjene tematske vsebine v tiskanem mediju Kamniške novice. ČZP Večer bo prejelo 22.000 evrov za projekt Večerko, Študentska založba ŠOU Ljubljane, Zavod za založniško dejavnost pa 21.500 evrov za Slovensko e-literarno mrežo na Airbeletrini.
Med izbranimi so tudi Primorske novice, ki bodo prejele 12.000 evrov za projekt Hrvaška v EU, Alpress 18.00 za Jokerjev vedež in celo brezplačnik Udarni list, ki bo za projekt Iz naših občin prejel 8.000 evrov. Slednji je povezan z nekdanjim poslancem Francijem Kekom in njegovimi prijatelji iz (nekdanje) stranke Zares. Nekatere radijske in televizijske postaje, ki so se prijavile na področju B, bodo prejele še večje zneske. Največ Radio Murski val in Novi tednik - Radio Celje, ki bosta prejela po 70.000 evrov. Po pet tisočakov manj bodo dobili Televizija Novo mesto, Tele-TV (Gorenjska poročila), Koroški radio Slovenj Gradec in zavod Radio Študent. Po 50.000 evrov bodo prejeli Radio Cerkno, Radio Gorenjc in Radio Ognjišče Koper.
Revija Reporter, ki je predlagala sofinanciranje projekta kulture, ni prejela niti centa. Komisije za programske vsebine medijev (vodi jo Neda Pagon, člani pa so še Andrej Blatnik, Dejan Jontes, Mateja Komel Snoj in Lenart Škof) nismo prepričali, saj očitno preveč kritiziramo vlado, ki jih je imenovala. Komisijo je namreč imenovalo ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Uroš Grilc, pred tem načelnik oddelka za kulturo na mestni občini Ljubljana (pri županu Zoranu Jankoviću), urad za medije pa vodi Ženja Leiler Kos, pred tem novinarka Dela, ki je dobilo najvišjo možno vsoto za tiskane medije. Težko je pričakovati, da se bo z odločitvijo ministrstva za kulturo ukvarjala Komisija za preprečevanje korupcije, a pustimo se presenetiti (ali razočarati).
Mimogrede, ko je lani vodil ministrstvo za kulturo Žiga Turk, so Delu prav tako dodelili najvišjo možno vsoto za sofinanciranje, ki jo je iz samo njemu znanih razlogov določil samovoljno, to je 25.000 evrov, enako vsoto pa je namenilo tudi Reporterju. Čeprav je bil prejšnji minister nerazumljivo zelo skop do tiskanih medijev, je bil vendarle bolj ustrežljiv do vladi nenaklonjenega tiska kot sedanja ekipa. Ker zdajšnja ureditev sofinanciranja medijev omogoča korupcijo in klientelizem, se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolje medijski sklad ukiniti, namesto tega pa bi vlada za tiskane medije uvedla podobne davčne olajšave kot nekatere druge evropske države, med njimi tudi sosednja Hrvaška.