Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Brezigarjeva: Resno me skrbi za usodo Slovenije

Deli na:

Barbara Brezigar, ki ji 4. maja poteče mandat generalne državne tožilke, ničesar ne obžaluje. »Kjerkoli sem bila in karkoli sem počela, me je vodilo prepričanje, da delam tisto, kar je prav.« Skrbi jo, ker v državi ni temeljnega konsenza pri spoštovanju njenih ustanov, niti pravosodnega ministra niti vlade niso ustavili njihovi strokovni argumenti in skrb za neodvisnost tožilstva od izvršilne veje oblasti. Tudi in predvsem zaradi izpričane enotnosti tožilstva je vedela, da ne sme odnehati. Ostaja vrhovna državna tožilka, o svojih prihodnjih načrtih pa na kratko pravi: »Ko se nekaj odločim, to povem in to storim.«

Barbara Brezigar, ki ji 4. maja poteče mandat generalne državne tožilke, ničesar ne obžaluje. »Kjerkoli sem bila in karkoli sem počela, me je vodilo prepričanje, da delam tisto, kar je prav.« Skrbi jo, ker v državi ni temeljnega konsenza pri spoštovanju njenih ustanov, niti pravosodnega ministra niti vlade niso ustavili njihovi strokovni argumenti in skrb za neodvisnost tožilstva od izvršilne veje oblasti. Tudi in predvsem zaradi izpričane enotnosti tožilstva je vedela, da ne sme odnehati. Ostaja vrhovna državna tožilka, o svojih prihodnjih načrtih pa na kratko pravi: »Ko se nekaj odločim, to povem in to storim.«

Vas skrbi za usodo Slovenije?

Da, resno me skrbi. Že če se ozrem na področje, ki ga poznam oziroma institucijo, ki jo vodim, me dejstvo, da v državi ni temeljnega konsenza pri spoštovanju njenih ustanov, navdaja s skrbjo. Javno razreševanje generalnega državnega tožilca, ministrovo javno napovedovanje izrednega pravosodnega nadzora na ljubljanskem tožilstvu in povsem jasna navedba, da je nadzor odrejen, ker oblasti ni všeč odločitev tožilca v konkretni zadevi, vse to in še kaj je izredno škodljivo za vlogo in ugled tožilstva, kajpada tudi za celotno državo. Niti ministra niti vlade pri izvedbi nadzora niso ustavili naši strokovni argumenti in naša skrb za neodvisnost tožilstva od izvršilne veje oblasti.

Omenili ste izredni pravosodni nadzor, ki so mu sledila obvezna navodila pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Kaj se z njimi dogaja?

Ker minister ni upošteval prav nobenega argumenta stroke in je brez razlogov vztrajal pri navodilih, smo bili primorani – tega namreč nismo mogli storiti sami – pozvati poslance, naj vložijo zahtevo za presojo ustavnosti. Opozicijski poslanci so jo vložili. Ustavno sodišče še ni odločilo, v vmesnem sklepu, ki ga je izdalo julija lani, pa je prepovedalo uporabo ministrovih obveznih navodil in določbe zakona o državnem tožilstvu, ki ministru dovoljuje izdajo navodil.

A od takrat je minilo že precej časa.

Žal ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo. Prav zato, ker je ustavno sodišče v svoji vmesni odločitvi zapisalo, da bo odločalo tudi o umestitvi državnega tožilstva v sistem oblasti, sem ministra pozvala, da z uveljavljanjem novega zakona o državnem tožilstvu počaka in ga umakne iz procedure. Gre navsezadnje za izredno slab, nekonsistenten, nejasen in preobsežen zakonski tekst. Novi zakon je tudi eden od razlogov moje skrbi za prihodnost tožilstva. Zakon je uperjen proti konkretnim osebam in pisan zaradi konkretnih situacij, povečuje pristojnost ministrstva za pravosodje, zmanjšuje pristojnosti vodstev tožilstev. V nasprotju z intenco, ki bi jo moral slediti, je usmerjen proti učinkovitemu delu tožilstva. Kot slišim, tudi na drugih zakonodajnih področjih nastaja veliko nejasnih zakonskem besedil, ki jih pišejo na hitro in bodo omajali pravno varnost v državi.

Je država v krizi tudi zaradi pravosodja? Nekateri ga postavljajo kar v vrh in govore o krivosodju.

Problemi v pravosodju so posledica tega, kar sem omenila na začetku. Očitno v tej državi ni temeljnega soglasja, kaj je skupni interes in zakaj je vredno spoštovati institucije države.

Slovenija postaja država, v kateri veljata dve pravni državi, ena za navadne ljudi in druga za elito. O občutku obstoja dveh pravnih držav pri ljudeh je pred dnevi govoril tudi predsednik republike.


Teh občutij pri ljudeh res ne bi smeli prezreti. Jaz sem se vseh šest let mandata pa tudi prej trudila, da bi imeli državni tožilci enake vatle za enake situacije.

In zaradi tega ste imeli težave?

Intervencije ministrstva v konkretnih zadevah so pokazale, da prav to uporablja dvojna merila. Moja ukrepanja v posameznih primerih so zbudila odziv ministrstva, v drugih primerih, ko sem ravnala povsem enako, pa ministrstvo ni reagiralo. Moj odgovor je torej: da, tudi jaz sem imela težave z »dvojno pravno državo«.
 
Ljudje si bodo vaš mandat zapomnili predvsem po tem, da vas je želel pravosodni minister razrešiti, premier Borut Pahor pa vas je vzel v bran.

Ne verjamem in ne bi želela, da moj mandat zaznamuje trditev, da me je vzel v bran predsednik vlade. Sicer pa do razrešitve ni prišlo, ker minister zanjo ni imel prav nobenega argumenta, in ne zato, ker bi me kdo ščitil. O tem, kaj je res dalo pečat mojemu mandatu, bodo presojali drugi, jaz bom poudarila predvsem to, da smo v teh letih dosegli, da se je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala začela vnovič ukvarjati z zahtevnimi primeri gospodarskega kriminala. Sprememba zakona o državnem tožilstvu iz leta 1999 je onemogočila, da bi se skupina ukvarjala z gospodarskim kriminalom. Na mojo pobudo je pravosodno ministrstvo leta 2006 pripravilo spremembo zakona in vnovič omogočilo, da je jedro njenega dela prav pregon gospodarskega kriminala. V obravnavi skupine je bilo od takrat naprej kar precej zahtevnih in kompleksnih primerov, ki so jih tožilci pripeljali do obtožnic. Kljub omejevalni zakonodaji, ki postavlja veliko pogojev, smo dosegli kar precej ukrepov (in kar znatne zneske) začasnega zasega protipravno pridobljene premoženjske koristi. Delo skupine je resno in zahtevno, žal pa v njej dela premalo tožilcev, kar velja za celotno tožilstvo. Rezultati njenega dela se bodo prav poznali šele čez nekaj let.

Izredno pomembno je, da smo v teh letih prihodnost tožilstva gradili na mladih ljudeh, pripravnikih in strokovnih sodelavcih, iz katerih smo vzgojili in vzgajamo nove državne tožilce. Že danes so mnogi od njih usposobljeni za delo pri zahtevnih primerih. Z veseljem opažam, da so suvereni in pokončni ljudje, sposobni zdržati pritiske, ki jih prinašajo zahtevni primeri. Na tožilstvu se je torej dogajalo marsikaj dobrega, zato nočem, da se moj mandat meri po poskusih oviranja pri mojem delu tudi z javno grožnjo in žuganjem z razrešitvijo. Nasprotno, kljub takim grožnjam smo marsikje uspeli.

Je bil predlog za razrešitev sploh podan?

Kolikor vem, so ministrovo poročilo o tem obravnavali v vladi, ne da bi meni pred tem dali možnost nanj odgovoriti. Namesto odločitve o ministrovem predlogu za mojo razrešitev je vlada od ustavnega sodišča zahtevala oceno ustavnosti določb zakona o državnem tožilstvu, ki govore o razrešitvi generalnega državnega tožilca. Ustavno sodišče je brez vsebinske obravnave tako zahtevo vlade zavrglo, saj ni pristojno vladi dajati svetovalnih mnenj. Kolikor vem, je pri tem ostalo.

VEČ V TISKANI IZDAJI