Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je danes sprejel sklep, da predlog zakona o potrebni dvotretjinski večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelj zakona, poslanska skupina SLS, ter poslanci SDS in SNS, so bili proti sklepu, podprli pa so ga poslanci koalicije z 9 proti 6.
V imenu predlagateljev je Radovan Žerjav (SLS) izpostavil, da gre pri arbitražnem sporazumu za enega najbolj pomembnih vprašanj v zgodovini Slovenije, saj pooblašča mednarodno sodišče, da določi mejo med Slovenijo in Hrvaško ter da je odločitev sodišča lahko tudi v škodo vitalnih interesov Slovenije. Gre pa tudi za prenos suverene pravice na arbitre, ki bodo določili mejo.
Zato menijo, da bi moral DZ omenjeni zakon v skladu z 86. členom ustave tudi sprejeti. Ta člen določa, da DZ ratificira mednarodne pogodbe z večino opredeljenih navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali zakonom določena drugačna večina. Predlagatelji so zato predlagali sprejem tega zakona, ki bi določil dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za ratifikacijo arbitražnega sporazuma.
Zakonodajnopravna služba DZ je ocenila, da ustavno ni dopusten sprejem zakona, ki določa potrebno večino za sprejem drugega zakona, saj je le ustava tista, ki to večino predpiše izrecno ali z interpretacijo. Kot je pojasnila sekretarka Katarina Kralj, se služba ni opredeljevala o tem, s kakšno večino mora DZ ratificirati arbitražni sporazum, ampak samo o tem, če se lahko z zakonom določi dvotretjinska večina. Kot je poudarila, je bil to prvi tak primer, ki je pomemben tudi zaradi pravnega učinkovanja.
Argumentom Žerjava so se pridružili tudi ostali člani odbora iz vrst opozicije. Branko Grims je v imenu poslanske skupine SDS poudaril, da ima po njihovi oceni - pridobili so jo na podlagi analize mnenja ustavnopravnih strokovnjakov - zakon podlago v ustavi in se ne strinjajo z oceno zakonodajnopravne službe. Zaradi usodnosti in nepopravljivosti odločitve pričakujejo, da bo vlada, kot je obljubila, predlagala sklic predhodnega referenduma o arbitražnem sporazumu in da bo nato izraženo voljo ljudstva tudi spoštovala.
Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da zakon v SNS podpirajo, saj je za sprejem tako pomembnih odločitev potrebna dvotretjinska večina. Meni pa, da bo premier Borut Pahor storil vse, da za ratifikacijo sporazuma ne bo potrebna dvotretjinska večina, vlado pa obtožil, da ne zastopa interesov svojega naroda in države.
Poslanci iz koalicijskih vrst so na podlagi mnenja zakonodajnopravne službe DZ - sicer sta tudi vlada in odbor komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve dala odklonilno mnenje - ocenili, da predloga zakona ne morejo podpreti. Strinjali so se, da gre za pomembno vprašanje in da si želijo čimvečjo podporo sporazuma v DZ, poudarili pa, da gre za drugo, ko gre za zakonodajne postopke.
Kot je poudarila Darja Lavtižar Bebler v imenu poslanske skupine SD, si ne morejo dopustiti ustavne napake, saj kot kažejo pravna mnenja ni dopustno sprejeti zakona o potrebni večini drugega zakona. Franco Juri je v imenu poslanske skupine Zares pritrdil pravnim mnenjem, pa tudi Anton Anderlič (LDS). Ob tem sta zanikala trditve Žerjava, da gre pri arbitražnem sporazumu za prenos suverenosti na arbitre. Kot je poudaril Anderlič, gre za sporazum o tem, na kakšen način bodo uredili vprašanje meje in ne o tem kakšna bo meja. Pristavil je, da s sporazumom državi določata arbitra in ne prenašata suverenih pravic.
Seje se je udeležil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je v prvem delu več kot dve in po ure dolge seje odgovarjal na vprašanja in pobude članov odbora, ki so se vrtela predvsem okoli Hrvaške, finančnega položaja slovenske manjšine v Italiji ter slovenskega angažmaja v Afganistanu.
Minister Žbogar je pri tem zanikal trditve poslancev Jožefa Jerovška (SDS) in Jelinčiča, da naj bi premier Borut Pahor na sredinem srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Kranjski Gori do februarske pristopne konference Hrvaške z EU obljubil umik slovenskih zadržkov na dve hrvaški pogajalski poglavji - okolje in ribištvo. Kot je poudaril, sta premiera pregledala odprta vprašanja in da je bilo govora samo o tem, da si bo Slovenija prizadevala, da bi prišlo do umika zadržkov.
Kot je pojasnil, Slovenija še išče rešitve z Evropsko komisijo glede ribiškega dela maloobmejnega sporazuma (Sops), ki se ne uresničuje, Slovenija pa želi ohraniti zgodovinske pravice ribičev, pa tudi glede zahteve po neuveljavljanju hrvaške zaščitne ekološke cone (ERC) za Slovenijo po vstopu Hrvaške v EU. Kot je dejal, sedaj čakajo odziv Evropske komisije in držav članic.
Glede Nuklearne elektrarne Krško (Nek), zaradi katere ima Slovenija zadržke pri poglavju okolje, pa je kot problem izpostavil to, da je Hrvaška sprejela zakon, po katerem se na Hrvaško ne sme uvažati jedrskih odpadkov, ki niso nastali na njenem ozemlju. Priznal je sicer, da je Hrvaška v svoj sklad za razgradnjo Nek doslej prispevala manj sredstev kot Slovenija v svojega, a zanikal, da ga sploh ne bi imela, kot je trdil Jerovšek.
Na vprašanje Anderliča, ki je navedel pisanje medijev, je zanikal, da se je slovenska vlada odločila napotiti letalstvo v Afganistan. Kot je poudaril, o tem vlada ni niti odločala niti ne razmišlja o tem. Edino o čemer je vlada odločala, je o prevzemu svoje skupine OMLT v Afganistanu, o čemer je bilo že govora v odboru DZ za obrambo, v OZP pa še bo, je dodal.
Glede finančnega položaja slovenske manjšine v Italiji, je Žbogar povedal, da si tako kabinet predsednika vlade kot MZZ v stikih z italijansko stranjo prizadevajo, da bi manjšina dobila okoli milijon evrov, kolikor manj sredstev naj bi dobila v skladu s proračunom za letošnje leto. Poudaril je, da je zagotovitev sredstev odgovornost in obveza italijanske države in da verjamejo, da bo manjkajoči milijon zagotovila v dopolnitvah proračuna.