Bratuškova: Z Jankovićem nisva sprta

Premierka Alenka Bratušek in župan Ljubljane Zoran Janković sta sestanek o odprtih zadevah med državo in mestom označila za konstruktiven. Rok za rešitev večine odprtih vprašanj, med njimi o odvzetih sredstvih mestu, sta postavila 30. septembra. Po srečanju sta komentirala še druge aktualne zadeve, glede vodenja PS pa bo več znanega po počitnicah.

Pobudo za današnje srečanje, ki je trajalo tri ure, je podala Mestna občina Ljubljana (MOL), in sicer že maja. Na srečanju so ugotovili, da so nekatera vprašanja, ki se tičejo države in glavnega mesta, že rešena, rešitve za vsa ostala pa bodo strokovne službe MOL in posamezna ministrstva poiskali do 30. septembra, je v izjavi za medije po sestanku povedala Bratuškova.

Odprta vprašanja, ki so jih danes obravnavali, so po Jankovićevih besedah razdeljena v tri sklope. V okviru prvega so obravnavali predlog MOL glede zakonskih sprememb, ki bi vplivale na vse slovenske občine in ne le na MOL. Pri tem so, kot pravi Janković, upoštevali tudi stališča Združenja mestnih občin Slovenije.

Drugi del predlogov MOL zajema ukrepe za Ljubljano, med katerimi so reševanje vprašanj poplavne varnosti, nadaljevanje projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO) in državni prostorski načrt za posamezne projekte, ki bi jih po Jankovićevih besedah financirali sami oziroma iz zasebnih sredstev.

Med konkretnimi projekti v Ljubljani je Janković omenil Botanični vrt, ki je zdaj v lasti Univerze v Ljubljani. Ljubljana namreč predlaga, da bi imel 200 let star vrt, ki "ima izjemen potencial" za Ljubljano in celotno Slovenijo, tri družbenike, poleg univerze še MOL in državo. S tem bi se namreč zagotovilo financiranje vrta, je pojasnil. Prav tako se pri ljubljanskem živalskem vrtu MOL zavzema, da se do 50 odstotkov lastnine prenese na državo. Živalski vrt ima odličen program, ima tudi razvojni program, težak 40 milijonov evrov, in bi lahko bil eden najboljših v Evropi, verjame ljubljanski župan.

Tretji del vprašanj, ki so jih obravnavali na današnjem srečanju, pa je povezan z vprašanjem glavnemu mestu v zadnjem letu odvzetih sredstev v višini 3,5 milijona evrov. Janković je v zvezi s tem dejal, da pričakujejo odgovor države, predsednica vlade in njeni sodelavci pa so se po njegovih besedah pripravljeni o tem pogovarjati in predlagati rešitve do 30. septembra.

"Država in glavno mesto morata delovati z roko v roki - ne glede na to, kdo je na eni ali drugi funkciji. Slučajno sva zdaj dva, ki se dobro razumeva," je dejal Janković. Spomnil je še, da so se podobna srečanja, kot je bilo današnje, začela organizirati že v mandatu prve vlade Janeza Janše. Takrat so rešili veliko točk, tako da je odprto ostalo le vprašanje Ljubljani odvzetih 57 milijonov evrov. Takšna srečanja so se sicer nadaljevala tudi v času vlade Boruta Pahorja.

Na novinarsko vprašanje, ali je današnje dogovarjanje kakorkoli povezano z njegovim umikom iz državne politike, je Janković med drugim odgovoril, da ima do kongresa stranke PS dovolj časa, da se odloči glede kandidature za predsednika.

Janković in Bratuškova sta odgovorila tudi na vprašanje v zvezi z njunim odnosom v okviru stranke PS. "To, da stojiva skupaj, kaže, da sprta nikakor nisva," je pojasnila Bratuškova. Danes se sicer po njenih besedah o PS niso pogovarjali, Bratuškova pa je prepričana, da bodo znotraj stranke znali najti pot naprej. Tudi Janković je poudaril, da z Bratuškovo dobro sodelujeta in da se dobro razumeta. O strankarski politiki pa bodo, kot pravi, spregovorili po počitnicah.

Bratuškova tudi pravi, da se ne obremenjuje s tem, ali se na levici ustanavlja nova stranka ali ne, in s tem, kdo jo bo vodil. Volitve so tiste, ki bodo pokazale, komu volivci zaupajo, je dejala. Janković pa je v komentarju na ustanavljanje novih strank dejal le: "Vso srečo."

Ljubljanski župan je sicer danes spregovoril tudi o napovedani privatizaciji na državni ravni. "Vsi tisti, ki razlagajo, da bo neko podjetje, ko bo privatizirano, uspešnejše, ne vedo, o čem govorijo," je poudaril. Po njegovem mnenju so lahko zelo uspešna tako podjetja v (delni) državni lasti, pri čemer je izpostavil Krko, kot privatizirana podjetja, med katerimi je navedel BTC in Kolektor. "Še vedno trdim, da je za uspeh podjetja pomembno vodstvo, ki razume svoje sodelavce in potrošnike," je dodal. V zvezi z državnim seznamom za prodajo pa je ocenil, da so na njem podjetja, ki jih nihče noče.