Vlada za zdaj za dokapitalizacijo bank, ki so potrebne sanacije, načrtuje 1,2 milijarde evrov. Ali bo ta znesek zadoščal, bodo pokazali rezultati stresnih testov, a večina poznavalcev tako iz političnih kot iz bančnih krogov se po pisanju časnika Večer strinja, da je znesek veliko prenizek.
Po Večerovih virih naj bi bilo za sanacijo bank potrebnih vsaj pet milijard evrov in ker država tega denarja nima, večjega zanimanja investitorjev pa ni, naj bi bila prošnja za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM vse bolj neizogiben in realen scenarij. "Ne poznam teh špekulacij," je na novinarski konferenci po seji vlade dejala Bratuškova.
Vlada ne razpolaga z nobenimi svojimi številkami. Vse številke, ki so bile vključene v program stabilnosti in v proračun, temeljijo na ocenah Banke Slovenije, je pojasnila premierka. Šele ko bodo stresni testi končani - to se pričakuje oktobra - se bodo skupaj morali odločiti, kako naprej, je dejala.
Na vprašanje, ali predsednik uprave NLB Janko Medja po petkovi kriminalistični preiskavi, v kateri so preiskovali domnevno zlorabo notranjih informacij pri kupovanju delnic Mercatorja, ko je bil zaposlen v Unicredit banki Slovenije, še uživa njeno zaupanje, je dejala, da je treba najprej ugotoviti, za kaj gre. Spomnila je na sobotno sejo nadzornega sveta NLB, na kateri so nadzorniki sklenili, da tako Medja kot predsednik nadzornega sveta France Arhar imata njihovo zaupanje. "Mislim, da sem zadnja, ki se v tem trenutku lahko opredeljujem kakorkoli drugače," je dejala.
Pred ponedeljkovim obiskom šefa evroskupine in nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema v Sloveniji pa je Bratuškova povedala, da mu bo vlada zelo natančno prestavila, kaj je doslej naredila in kaj načrtuje. Potem ko bo vlada poslala predlog zakona o davku na nepremičnine v DZ, je Bratuškova prepričana, da bo vlada svoje obljube za to leto izpolnila.
"Glede sanacije bank pa bom tudi jaz za gospoda imela kakšno vprašanje," je nadaljevala. Slovenija je naredila vse, da bi se lahko slabe terjatve iz bank prenesle na slabo banko in bi lahko spet začele kreditirati gospodarstvo, je dejala in vprašala, zakaj so se v preteklosti nekatere zadeve v Evropski komisiji odvijale zelo počasi.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je po seji vlade danes v Ljubljani predstavila dosežene rezultate v prvi polovica leta vodenja vlade. Zadovoljna je s stabilizacijo razmer v državi in koalicijskim dogovorom o spremembah proračuna za prihodnje leto. Kot pravi, ima Slovenija dovolj denarja, da letos izpolni vse svoje obveznosti.
Bratuškova je na novinarski konferenci spomnila, da je bilo stanje pred prevzemom vodenja vlade slabo, nezadovoljstvo ljudi pa ogromno. "V tej polovici leta smo uspeli stabilizirati oz. normalizirati razmere v državi, pogovarjamo se o spremembah, ki jih je treba sprejeti," je dejala. Zaveda se, da bodo spremembe zelo težko uskladili z vsemi deležniki, se pa trudijo ukrepe sprejemati v dogovoru in konsenzu.
Nanizala je nekaj vidnejših dosežkov dosedanjega dela vlade. Pripravili so program stabilnosti in zanj dobili pozitivno soglasje Evropske komisije, država se je tudi zadolžila. "Čeprav nam je marsikdo govoril, da bo to nemogoče in da bomo že junija brez denarja in nesposobni poravnavati svoje obveznosti. Absolutno imamo dovolj denarja, da v tem letu izpolnimo vse svoje obveznosti," je dejala.
Vlada je sprejela tudi rebalans letošnjega državnega proračuna, ki po besedah premierke še danes "popolnoma stoji". "Prihodki kažejo celo nekaj več optimizma, kot smo ga mi napovedali v tem rebalansu. Avgusta je državni proračun, sicer minimalno, izkazoval presežek," je povedala.
Spomnila je na nedavno podpisano pogodbo med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SID banko, ki predstavlja podlago za oblikovanje 500 milijonov evrov "težkega" posojilnega sklada, namenjenega mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Letos se je okrepil tudi izvoz, medtem ko je brezposelnih nekaj manj kot 116.000 ljudi. Bratuškova se strinja, da je to še vedno preveč, zato pripravljajo ukrepe, ki bi prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest.
Zadovoljna je tudi z dogovorom koalicije o predlogu sprememb proračuna za leto 2014, saj so uspeli ohraniti socialno državo. "Seveda je bilo zaradi tega treba zmanjšati sredstva na nekaterih drugih segmentih, a celotna vlada se je strinjala, da je pot, ki smo jo tukaj ubrali, prava," je dejala.
Dodala je, da je DDV edini davek, ki ga je vlada doslej dvignila, pri čemer ni prizadel izvoznega dela gospodarstva. Zagotovila je, da je v proračunu za prihodnje leto vključeno točno toliko odplačil dolga, kot jih je skladno z amortizacijskimi načrti treba opraviti.
Spomnila je tudi, da vse, kar delamo, delamo zaradi sebe. "Nikakor zaradi zahtev Bruslja, nikakor zaradi zahtev Angele Merkel, kot se lahko večkrat sliši, ampak zaradi sebe. Mi smo tisti, ki moramo prepričati finančne trge, da je Slovenija država, v katero je vredno vlagati, in da je denar v naši državi varen," je poudarila.
Kot pravi, proračun za prihodnje leto v Slovenijo vrača gospodarsko stabilnost, zaupnica, ki jo bo vezala na njegovo sprejetje, pa politično stabilnost. "Predvsem politična stabilnost je v tem trenutku tudi predpogoj, da se sploh lahko pogovarjamo s finančnimi trgi, da nam bodo še pripravljeni posojati denar," je še dejala.
V PS nikakor nismo sprti, kot to želijo prikazati mediji, politična stabilnost v državi pa bo zagotovljena tudi po volilnem kongresu stranke, je po seji vlade zagotovila premierka in vodja PS Alenka Bratušek. Kot je še pojasnila, se sicer z Zoranom Jankovićem velikokrat pogovarjata.
Za predsednika PS je evidentiranih 12 kandidatov, med njimi sta tako Bratuškova, ki je soglasje že dala, kot tudi Janković, ki pa ostaja neznanka in bo svojo odločitev še sporočil. Drugih imen v stranki za zdaj še ne razkrivajo.
Evidentirani kandidati imajo do 2. oktobra čas za podajo soglasij, nato bo izvršni odbor PS določil listo kandidatov in z njo seznanil javnost.
Bratuškova je sicer v nedavnem pogovoru na TV Slovenija pri vprašanju, ali računa na prepričljivo zmago na kongresu 19. oktobra, izrazila prepričanje, da bo na kongresu dobila podporo glede na to, da so se "pred šestimi meseci skupaj s kolegi poslanci in svetom PS odločili za to pot".
Ob napovedi minuli teden, da se bo potegovala za predsedniško mesto v stranki, pa je premierka med drugim dejala, da verjame, da bo PS "ostala stranka, ki bo imela predsednico vlade, ki bo imela župana glavnega mesta in največjo poslansko skupino".
Janković je sicer na zadnjem kongresu PS januarja letos po očitkih protikorupcijske komisije zamrznil svoj status predsednika, svet stranke pa je za začasno vodenje PS pooblastil Bratuškovo. Nato se je marca, z izvolitvijo aktualne vlade, Janković z vrha stranke tudi dokončno umaknil, a obenem ni dokončno ovrgel možnosti, da bi se še kdaj vrnil.