Kot je navedel Brglez, z naslednjim dnem po prenehanju poslanske skupine, torej od vključno srede, poslankama Alenki Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček preneha tudi članstvo v delovnih telesih DZ.
Glede dosedanjih dveh namestniških mest v preiskovalnih komisijah ter mesta predsednice delovnega telesa, pa stanje ostane nespremenjeno do odločitve DZ o spremembah v sestavi posamezne preiskovalne komisije oziroma seznanitve DZ z dejstvom, da je predsednici delovnega telesa zaradi prenehanja članstva v poslanski skupini ta funkcija prenehala.
Članstva v skupinah prijateljstva ter v drugih oblikah dela v DZ, ki niso vezana na članstvo v poslanski skupini, se ohranijo, je še navedel Brglez.
Medtem se predsednik DZ še ni odzval na vloženo dokumentacijo za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev, v kateri bi sodelovali Bratuškova, Bon Klanjščkova ter nepovezani poslanec Bojan Dobovšek.
Dokumentacijo so vložili včeraj, vendar pa se zaradi članstva Bratuškove in Bon Klanjščkove v stranki ZaAB zapleta pri izpolnjevanju poslovniških pogojev za ustanovitev takšne poslanske skupine.
Dobovšek je določila poslovnika DZ v tem delu včeraj označil za neživljenjska, vendar bodo najprej počakali na odgovor predsednika DZ in zatem ukrepali. Bratuškova pa je dejala, da so se vsi trije poenotili pri cilju in je zato prepričana, da bodo rešili vse težave na poti do njega.
Pravnik Rajko Pirnat je za STA ocenil, da glede na poslovniška določila omenjeni ne morejo ustanoviti poslanske skupine nepovezanih poslancev. Poslovnik DZ namreč po njegovih besedah jasno določa, da v taki poslanski skupini ne morejo biti poslanci, ki so člani stranke, na katere kandidatni listi so bili izvoljeni.
Pomembno dejstvo je sicer lahko to, da sta Bratuškova in Bon Klanjškova postali nepovezani poslanki po izstopu tretjega člana iz poslanske skupine. Vendar po Pirnatovih besedah poslovnik DZ takšne razlage ne predvideva.
Kot je še dodal, poslovnik sprva dopušča svobodo poslanca pri oblikovanju poslanskih skupin, vendar pa to pravico v nekaj členih tudi omejuje.
Razpad poslanske skupine ZaAB se je sicer začel z odhodom Möderndorferja iz stranke in formalno včeraj tudi iz poslanske skupine. Möderndorfer, ki za STA ni bil dosegljiv, je za POP TV dejal, da se ne čuti krivega za razpad poslanske skupine. "Nasprotno. Trudil sem se, da bi ostala skupaj, ko pa ne gre več, ne gre več," je dejal in ocenil, da stranke ZaAB ni več.
V zadnjih dneh so se okrepila ugibanja, o morebitnem prestopu Möderndorferja, ki je sicer v svoji politični karieri med drugim deloval v LDS, PS in ZaAB, v največjo vladno stranko, SMC, vendar jasnega odgovora glede tega še ni. Kot je dejal Möderndorfer, v SMC ni naletel na zaprta vrata.
Predsednik vlade in prvi mož SMC Miro Cerar je ob robu včerajšnjega odprtja mednarodnega obrtnega sejma v Celju na novinarsko vprašanje glede vstopa Möderndorferja v SMC odgovoril, da če bo tudi formalno izrazil željo, da se jim pridruži, bodo o tem razpravljali na pristojnih organih stranke in sprejeli odločitev.