Bratuškova in Letta vprašanje plinskega terminala prepustila pristojnima ministroma

Včeraj ustanovljena tristranska delovna skupina bo usklajevala vse infrastrukturne in energetske projekte v regiji s posebnim poudarkom na zaščiti okolja in ekoloških vprašanjih, so sporočili iz kabineta predsednice slovenske vlade. Kot so še zapisali v sporočilu, so se premieri zavezali, da bodo skupaj krepili regionalno sodelovanje, s posebnim poudarkom na jadransko-jonski makro-regiji.

Kot je na novinarski konferenci s slovensko premierko Alenko Bratušek in hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem povedal gostitelj, italijanski premier Enrico Letta, vidijo veliko možnosti sodelovanja med tremi državami. Kot konkreten primer je izpostavil, da si severnojadranska pristanišča v vseh treh državah ne bi smela medsebojno konkurirati, ampak se lahko razvijajo le v sodelovanju in tako skupaj konkurirajo velikim pristaniščem v svetu.

Letta je tudi povedal, da se je slovenska premierka včeraj sestala z vodstvom letališča v Benetkah in se pogovarjala o sodelovanju z ljubljanskim letališčem. Ponovil je tudi, da so Italija in italijanska podjetja zelo zainteresirani za sodelovanje v procesu privatizacije v Sloveniji.

O spornem plinskem terminalu, ki ga Italija načrtuje v Žavljah, Slovenija pa mu nasprotuje, se niso pogovarjali, ker je vprašanje dvostransko, je povedala Bratuškova. Kot sta pojasnila z Letto, sta se pred desetimi dnevi na Bledu dogovorila, da bosta zadevo poverila pristojnima ministroma. "Ministra sta zjutraj govorila in se dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala," je pojasnila Bratuškova. Letta pa je zagotovil, da "bomo skušali vprašanje rešiti v duhu prijateljstva".

Trije premieri so se dogovorili tudi za usklajevanje stališč na evropski ravni. V tej luči so podprli čimprejšnjo vzpostavitev bančne unije, ki, kot je dejala Bratuškova, "se mora čim prej udejanjiti, ne le ostati mrtva črka na papirju".

Sicer pa je Bratuškova izrazila tudi prepričanje, da bodo Slovenija, Italija in Hrvaška včeraj zagnano okrepljeno sodelovanje tudi dobro izkoristile. "Smo države, ki lahko udejanjimo zelo pozitivno sodelovanje (...) glede prihodnosti Evrope in za boljšo Evropo," pa je dejal Letta in dodal, da je srečanje ob porastu evroskepticizma v Evropi "znamenje zmage skupne Evrope".

Premieri so poleg tega izrekli podporo državam Zahodnega Balkana pri njihovih prizadevanjih na evropski poti. Kot je dejal Milanović, jim bodo na tej poti pomagali, ne pa podstavljali polen pod noge.

Letta pa je poudaril, da je regija Zahodnega Balkana, predvsem pa območje, kamor je "nekdaj segala italijanska država", strateškega pomena za Italijo. Včerajšnje srečanje v Benetkah naj bi bil tudi znamenje italijanskima deželama Furlaniji Julijski krajini in Benečiji, kam naj usmerjata svoj interes, je še dejal predsednik italijanske vlade.

Premieri Slovenije, Italije in Hrvaške so s srečanjem v Benetkah zagnali tudi prvo srečanje "foruma za dialog in sodelovanje", ki so ga poimenovali Obale (oz. Sponde po italijansko). Cilj pobude je krepitev dialoga in sodelovanja med tremi državami po vstopu Hrvaške v EU.

"Ta forum je priložnost, da se pogovarjamo in da se skupaj pripravimo na sodelovanje v okviru EU, v kateri želi biti Hrvaška aktivna članica, ne le opazovalka," je dejal hrvaški premier. Izpostavil je, da je včerajšnje prvo srečanje te nove pobude potekalo ravno v Benetkah, mestu, ki je v okviru srednjeveške Beneške republike dalo pomembno identiteto hrvaškemu morju in tudi celotni Hrvaški.

Tri države načrtujejo, da bi tovrstni vrh priredili enkrat letno; kot je napovedal Letta, se bodo predvidoma marca dobili v Sloveniji, kar Italija že vidi kot priložnost za tesnejše usklajevanjem pred prevzemom predsedovanja EU v drugi polovici prihodnjega leta.

Premieri so se sicer dotaknili tudi aktualnih problemov v svetu, predvsem konflikta v Siriji. Kot je povedal Letta, je Bratuškovo in Milanovića seznanil s pogovori z vrha držav G20 v ruskem Sankt Peterburgu, podprli pa so tudi stališče iz Vilniusa. Obsodili so uporabo kemičnega orožja v Siriji, a hkrati podprli pot reševanja krize predvsem v okviru Združenih narodov. "Na tem mora sloneti Evropa," je še poudaril Letta.