Da Simoni Dimic, šefinji kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, »strežejo po življenju« in da bo prišla na vrsto takoj po lokalnih volitvah, smo v Reporterju napovedali že pred mesecem. Dimičeve ni odnesla opozicija, Pahorjevo desno roko so odnesli partnerji v vladni koaliciji. Iz meseca v mesec je bilo vedno več tistih, ki jim je šefinja premierjevega kabineta zrasla čez glavo. Vpliv, ki ga je imela tako na Pahorja kot na kadrovanje po podjetjih, kjer ima še vedno lovke država, je bil kar velik. Za tiste koalicijske partnerje, ki jim je v zadnjih dveh letih prekrižala načrte, očitno prevelik. Ko je Dimičeva v petek odstopila, je bilo kar precej srečnikov v Zares, LDS in v Pahorjevi SD.
Še posebno naj bi bil zadovoljen predsednik vlade iz ozadja Gregor Golobič. S Simono Dimic je odšla še ena ovira pri Golobičevi »oranžni izhodni strategiji«, ki jo je pred tednom dni najbolj plastično opisal odstopljeni gospodarski minister Matej Lahovnik. Na vprašanje urednika Žurnala, ali je možno, da Golobič lovi, kar se še ujeti da, preden bo izpadel iz parlamenta na naslednjih volitvah, je odgovoril, da ta možnost obstaja. Po Lahovnikovem mnenju gre lahko za politiko »last minute all inclusive« (prevod: v zadnji minuti vzemi vse), ker je Zares v veliki meri zapravil politični kapital, ki ga je imel na začetku tega mandata. Tako kot se je Lahovnik, naj bi se tudi Dimičeva postavljala po robu Golobiču.In tako kot »čudežni deček iz Velenja« je morala na koncu tudi ona oditi iz vlade, predsednik Zares in minister za visoko šolstvo pa je ostal na svojem položaju. In bo lahko »do konca svojih dni« še naprej »haral« po tistem delu slovenskega (para)državnega gospodarstva, ki tudi v času recesije ustvarja profit. Pod Golobičevo taktirko se združujeta energetska stebra, Golobičevi ljudje prevzemajo tudi nadzor nad izvajanjem velike investicije v šesti blok šoštanjske termoelektrarne, na tapeti pa je že nekaj mesecev tudi vodstvo Pošte Slovenije. Njen generalni direktor Aleš Hauc v tokratnem Reporterjevem intervjuju pravi, da se politični pritiski v zadnjem času samo še stopnjujejo. Golobič bi namreč rad na Pošto Slovenije spet »privezal« svojo Ultro, tako kot jo je že v času vladavine LDS, pa pogodbe s tem podjetjem, ki jo je sklenil prejšnji direktor Alfonz Podgorelec, pred leti ni želel podaljšati njegov naslednik Hauc. In si tako očitno za vse večne čase nakopal sveto jezo »velikega oranžnega pravičnika«.
Simona Dimic si je za odhod iz Pahorjevega kabineta kriva največ in predvsem sama. Gospe je v dveh letih oblast očitno tako zelo stopila v glavo, da je popolnoma izgubila občutek za politično in širšo družbeno realnost. Njeni sovražniki so jo imeli zaradi številnih domnevno spornih poslov, ki si jih je privoščila s svojim partnerjem Romanom Horvatom, kje ujeti. Ženska je bila očitno tako »blond«, da si je domišljala, da te stvari ne bodo nikoli prišle v javnost in da živimo nekje daleč v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je imela vladajoča partija na vajetih vse medije v državi. Simona Dimic je obnavljala hišo v Murglah na še bolj zavržen način, kot je obnavljal svojo obmorsko vilo v Opatiji konec osemdesetih general nekdanje JLA Branko Mamula. Zaradi članka v Mladini, ko so v javnost prišle informacije, da so generalovo vilo obnavljali kar vojaki med služenjem vojaškega roka, je še v nekdanji Jugoslaviji izbruhnila velika afera. Simona Dimic pa je drugače kot Mamula namesto vojakov za obnovo svoje hiše v Murglah uporabila kar delavce Vegrada in menda tudi material z gradbišča Celovških dvorov.
A po pričevanju nekaterih gradbenih delavcev, ki so se zaradi stečaja Vegrada znašli na cesti, Simona Dimic naj ne bi bila edina. Na podoben način so menda obnovili še nekaj hiš do danes še neidentificiranih mogočnikov na Slovenskem. Propadla gradbena baronica Hilda Tovšak je tudi po tej sporni poti očitno pridobivala posle – tako, da je ljudem na vplivnih položajih obnavljala hiše ali jim z velikimi popusti (ali celo gratis) prodajala stanovanja. S podobnimi »uslugami« naj bi se ukvarjal tudi prvi človek SCT Ivan Zidar. Tudi na ta način je obvladoval vse prizorišče od leve do desne, od zveze borcev do vodstva slovenske Katoliške cerkve.
