Najbolj vroče bo na Primorskem, vročina pa bo vztrajala okoli dva tedna, vse do začetka julija, je danes pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.

Vročina s popoldanskimi temperaturami med 30 in 35 stopinjami bo v osrednji Sloveniji vztrajala vse do začetka meseca julija, od nedelje naprej pa bodo tudi jutranje temperature res tople ali celo tropske, je pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregorčič. Najbolj izrazita bo vročina na Primorskem, kjer bodo temperature od nedelje dosegale in presegale 35 stopinj Celzija.

Toplotna obremenitev se bo postopno povečevala tudi na račun toplejših noči. Kot je pojasnil, so junija noči najkrajše, sonce pa je najmočnejše. Ko to sovpada z dotokom vročega zraka, pride do povišane toplotne obremenitve. Pri tem je dejal, da se je ključno pripraviti na daljše obdobje "kar dokaj izrazite vročine".

Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je pojasnila, da o vročinskem valu govorimo ob neprekinjenem dalj časa trajajočem obdobju vročine, ki je lahko nevarna za žive organizme, v Sloveniji pa so vročinski val tudi specifično definirali. "Slovenijo smo razdelili na tri podnebna območja in za nižino osrednje in vzhodne Slovenije je ta mejna vrednost 24 stopinj, za Primorsko 25, za višje ležeče območja pa 22 stopinj Celzija," je pojasnila.

V zadnjih desetletjih se število in dolžina vročinskih valov povečuje. Najbolj so izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024. Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja, ki so jo pripravili na Arsu, kaže, da bo temperatura še naprej naraščala. "Do konca stoletja lahko pričakujemo še dodaten dvig temperature za dve do tri stopinje Celzija in s tem bo tudi več tropskih noči in vročih dni," je navedla Kozjek Mihelec.

Med vročinskimi valovi je po besedah specialistke javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Simone Perčič ključno zaščititi predvsem ranljivo populacijo, kot so starejši, otroci in bolniki. Med ranljivimi skupinami je nanizala tudi osebe s slabšimi bivalnimi pogoji, prebivalce mest, osebe s slabšim socialnoekonomskim položajem in delavce na prostem.

Najpogostejši zapleti zaradi pretirane vročinske izpostavljenosti so nelagodje, slabo počutje, dehidracija, kožni izpuščaji, vročinska izčrpanost in vročinska kap. V primeru vročinske izčrpanosti ali kapi je nujna zdravniška intervencija. Osebo moramo umakniti v senco ali v hladen prostor in jo ves čas hladiti. Ob tem je opozorila, da nezavestnim osebam ne smemo dajati tekočine, saj nimajo refleksa požiranja in lahko pride do zadušitve.

Na NIJZ med vročimi dnevi priporočajo umik v naravo ali ohlajene javne prostore, kot so muzeji in knjižnice. Vsem svetujejo, da fizično aktivnost prestavijo na zgodnje jutranje ure ali na pozne popoldanske ure, nosijo primerna oblačila iz naravnih in lahkih tkanin in uživajo dovolj tekočine. "Ta ukrep je zelo enostaven in najpomembnejši, saj preprečuje dehidracijo in sprejeme na urgenco, kjer so že tako zelo zasedeni," je orisala.

Dodala je, da se moramo v času med 10. in 17. uro, ko je sonce najmočnejše, zadrževati v senci. Pred soncem se lahko zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter s sončno kremo za zaščito pred UVA in UVB žarki. Vrednost zaščitnega faktorja sončne kreme naj bo najmanj 30. Perčič je vsem svetovala tudi, da spremljajo vremenska opozorila Arsa in ustrezno prilagodijo svoje aktivnosti.