Cerarja razvoj dogodkov ne preseneča. Svet se pomika v smer, kjer šteje moč, ostali pa se bodo morali podrediti, pravi.

Enote ameriške vojske so posredovale v Venezueli ter po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa zajele Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale na sojenje v ZDA.

Razvoj dogodkov Cerarja ni presenetil. "Če pogledamo dogajanje vsaj od poletja dalje, je Trumpova administracija zelo jasno sporočala, da želi spremembo režima v Venezueli in odhod Madura. Pritisk so ZDA postopoma stopnjevale z vojaško prisotnostjo, za katero je težko verjeti, da je šlo zgolj za boj proti tihotapcem drog. Jasno je bilo, da gre za nekaj več," je dejal nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA.

Trump je po posredovanju napovedal, da bodo Venezuelo do izvedbe politične tranzicije vodile ZDA. Kako bodo upravljale z njo, ni natančno pojasnil. Dejal je, da bodo tja poslali ameriška naftna podjetja, ki bodo vložila milijarde dolarjev za obnovo naftne infrastrukture, kar da bodo dobila nazaj. Potem bodo izkoriščali nafto in obogateli, poskrbeli pa bodo tudi za Venezuelce, je dodal.

Na vprašanje, ali je glavni razlog za napad nafta, Cerar odgovarja, da je nedvomno pomemben dejavnik, a da je zadeva kompleksnejša. Venezuela je država z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, kjer je bila v preteklosti izvedena nacionalizacija ameriških naftnih podjetij, ki je Washington ni nikoli pozabil, a to po njegovih besedah ni edini razlog.

Trump je na današnji tiskovni konferenci omenil doktrino nekdanjega predsednika Jamesa Monroeja iz leta 1823, ki opravičuje ameriška vojaška posredovanja v Latinski Ameriki. Da gre za nekakšno obnovo te doktrine, meni tudi Cerar.

"Če pogledamo novo ameriško varnostno strategijo, ki so jo nedavno tudi formalno sprejeli, je tam zelo jasno zapisano, da zahodna hemisfera predstavlja ameriško vplivno območje," je dejal in dodal, da je današnja akcija jasen znak in opozorilo drugim, da ZDA s tem, ko rečejo, da je zahodna hemisfera nekaj, kjer imajo oni prvo in zadnjo besedo, mislijo resno.

Maduro je bil za Washington po besedah diplomata še posebno moteč, ker je bil glasen in ker je dajal vtis, da deluje v spregi s Kitajci, Rusi, Iranci.

Kot pri tem še opozarja Cerar, je bil Maduro tudi diktator, ki je uničil državo, povzročil beg več kot osmih milijonov ljudi, prirejal volitve in zatiral opozicijo. Za njim zato, kot pravi, "ne gre točiti solz", vendar pa kljub temu obstajajo tveganja - od gverilskega odpora do možnosti notranjega konflikta.

V Latinski Ameriki ni bilo tako neposrednega ameriškega vojaškega posredovanja že skoraj 40 let. Zadnji tak primer je bila Panama leta 1989, ko so ZDA zajele generala Manuela Noriego. Tako kot danes so bila tudi takrat po besedah Cerarja vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava, razlika pa je v tem, da ZDA zdaj odkrito govorijo tudi o upravljanju države.

Razvoj dogodkov po njegovi oceni ni spodbuden. "Zdaj imamo uveljavljanje novega mednarodnega reda, kjer je tisto, kar šteje, moč velesil," meni. Te se - glasno ali tiho - dogovarjajo o vplivnih območjih. Mednarodno pravo izgublja težo, manjše države pa v takšnem svetu ne štejejo veliko in se bodo morale "tako kot očitno zdaj Venezuela podrediti temu".