Notranja ministrica Katarina Kresal in njen državni sekretar Goran Klemenčič sta napovedala reševanje položaja izbrisanih z izdajanjem dopolnilnih odločb, na sodišče pa so že prispeli prvi odškodninski zahtevki v skupni vrednosti več kot tri milijone evrov. Če državni zbor ne bo sprejel ustreznega zakona, s katerim bo uredil vprašanje odškodnin, se je bati, da bodo hudo obremenile državni proračun. Zato premier Borut Pahor že razmišlja, da bi tak zakon sprejeli, medtem ko opozicija nasprotuje kakršnim koli odškodninam za izbrisane.
Po besedah generalnega državnega pravobranilca Lucijana Bembiča je bilo na celotnem državnem pravobranilstvu na dan 17. Decembra 2008 odprtih 30 odškodninskih tožb izbrisanih iz stalnega registra prebivalstva v skupni vrednosti 3.230.912,73 evra. Zanimiv je tudi podatek prejšnjega notranjega ministra Dragutina Mateja, ki ga je omenil v razpravi ob vložitvi ustavnega zakona o izbrisanih. Dejal je, da imajo na ministrstvu seznam ljudi, ki zahtevajo odškodnine. »Največji zahtevek je malo več kot 500 tisoč evrov, najmanjši 41.729 evrov,« je zatrdil in pojasnil, da nekateri sodni postopki glede odškodnin že tečejo in da so že bile izdane zavrnilne sodbe. V predlaganem ustavnem zakonu je Janševa vlada zapisala, da zahtevkov za odškodnine ne bi bilo mogoče vlagati, kar pa je takratna opozicija (sedanja oblast) zavrnila.Navadni ali ustavni zakon?
Tako smo se znova znašli pred vprašanjem, koliko bodo morebitne tožbe obremenile slovenske davkoplačevalce in kaj storiti, da bi bila ta obremenitev čim manjša ali pa da je sploh ne bi bilo. Nekateri ustavni pravniki, s katerimi smo se pogovarjali, opozarjajo, da je mogoče z zakonom omejiti odškodnine na najvišji možni znesek oziroma določiti, v katerem primeru se škoda prizna, v katerem pa ne, vendar bi moral biti zakon usklajen z ustavo. Če bi se kdo od izbrisanih pritožil na ustavno sodišče, bi to lahko razveljavilo zakon in tožbe bi bile znova možne. Zato bi bila boljša rešitev ustavni zakon, tega pa mora sprejeti dve tretjini državnega zbora oziroma najmanj 60 poslancev. Zadnji poskus Janševe vlade, da bi vprašanje izbrisanih rešili z ustavnim zakonom, je takratna opozicija zavrnila, ker je z njim skušala vlada obiti odločbo ustavnega sodišča. Po predlaganem ustavnem zakonu, ki ga je takrat predlagalo notranje ministrstvo pod vodstvom Dragutina Mateja, bi bili izvzeti storilci kaznivih dejanj ter tisti, ki so sodelovali v agresiji na republiko Slovenijo leta 1991; poleg tega bi bila pridobitev odločbe o vpisu v register stalnega bivališča za nazaj vezana na čas, ko so si po izbrisu začeli urejati dokumente. Odločba ustavnega sodišča pa ni določala nobenih izjem, ker je ocenila, da je bil izbris 26. februarja 1992 nezakonit.
VEČ V TISKANI IZDAJI